Se vam ob omembi humanodinih robotov v bolnišnici naježi koža? Brez potrebe, naloge robotke Fride bodo jasno zamejene, njeno gibanje po bolnišnici pa pod nadzorom.
V pilotnem projektu raziskovalci rešujejo več izzivov in morajo med drugim poskrbeti, da robot zaposlenih ne ovira pri delu. »Robot se ne sme postaviti sredi vrat ali zapreti poti do bolniške postelje, osebja ne sme ovirati pri delu ali biti drugače v nadlego,« pravi dr. Izidor Mlakar, ki projekt humanoidnega robota za pomoč v medicini razvija skupaj s sodelavci v Laboratoriju za digitalno procesiranje signalov na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).
Zaradi dinamičnosti bolnišničnega okolja mora biti robot vedno po nadzorom izkušenega operaterja. »Robot se že zna umakniti, ampak ključno je, da se postelji, ki se ji približuje, umakne, ne pa da se ustavi,« pojasni dr. Mlakar in doda, da v občutljivem bolnišničnem okolju robotu čiste avtonomnosti ne smejo pustiti. »Ker robot ni ekspert, ampak je naučena umetna inteligenca. Vedno moramo zagotoviti, da ne škodi bolniku: da ne škodi z napačno informacijo, ne škodi, ker z bolnikom deli preveč informacij, da mu ne škodi z obnašanjem...«
Smo pri nas, kjer v vsakdanjem življenju nismo vajeni srečanj z govorečimi roboti, pripravljeni pustiti, da za nas v bolnici skrbi tudi robot? Dr. Izidor Mlakar na to še nima odgovora. Bo pa slika nekoliko bolj jasna po zaključku ankete, ki trenutno poteka med bolniki v UKC Maribor.
»Postavili smo jim nekaj vprašanj s stališča sprejemljivosti in etičnosti uporabe robota. S pomočjo odgovorov bomo skušali ugotoviti, kakšen odziv ljudi lahko pričakujemo in ključne elemente, ki jih moramo že na začetku zagotoviti, da ljudje robota ne bodo zaznali kot nevarnost, ampak kot uporabno, dodano vrednost.« Želja raziskovalcev je, da ljudje robota prepoznajo kot orodje, ki lahko pomaga pri izboljšanju počutja bolnikov. A vprašanje je, če bo pot tako gladka.
Da bi roboti nadomestili ljudi in človeški stik, je eden večjih strahov, ki običajno spremljajo razprave o robotih in umetni inteligenci. Česar pa si po besedah dr. Mlakarja ekipa ne želi. Nasprotno. »Ne želimo zmanjšati stika bolnika z osebjem, ampak stik izboljšati: ker bo robot v nekaterih pogledih razbremenil osebje, bo stik osebja z bolniki lahko bolj kvaliteten.«
Robotu bodo v mariborskem UKC zaupali dve nalogi. V sklopu prve bo med vizitami s pridobljenimi digitalnimi podatki pomagal zdravnikom. »Gre za klinični podporni sistem, kjer robot deluje kot premična zbirka podatkov za zdravnike,« pojasnjuje sogovornik. Ugotavljali bodo, ali in v kolikšnem obsegu lahko robot pomaga pri izboljšanju kazalnikov oskrbe bolnika pri urejenosti krvnega tlaka, uporabi analgetikov in drugih parametrov. Robotka Frida in kasneje robot Smiljan bosta v UKC Maribor aktivna na oddelku za žilno kirurgijo in oddelku za torakalno kirurgijo, čemur je prilagojen tudi nabor podatkov, ki jih bosta zbirala. Prednost uporabe humanoidnih robotov v pridobivanju bolnikovih podatkov kaže že enostaven primer merjenje telesne temperature bolnika vsako uro: z nikoli utrujenim robotom, ki se ves dan vozi naokoli, lahko te podatke zagotovimo z lahkoto.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Smrt obžaluje, odstopil ne bo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je v intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal minister za zdravje Janez Poklukar, ki je, sodeč po številkah, skupaj z vlado zavozil boj z epidemijo, koliko časa bo po mnenju strokovnjakov trajala energetska kriza, kako je strelska trenerka Polona Sladič svoje tekmovalce pripeljala do devetih olimpijskih kolajn, kakšno je življenje bolnikov po prebolelem raku, kako lepo kariero je imel nedavno umrli Jože Skubic, vodja in glavni vokalist ansambla Slapovi... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.