Tako posebno pozornost namenjajo lokalni kulturi in gastronomiji ter vsemu, kar je povezano z njihovo tradicijo.
Nasledstvo starega Rima
Pot rimskih cesarjev in podonavska vinska pot je ena od 45 evropskih kulturnih poti, ki jih je potrdil Inštitut za kulturne poti Sveta Evrope, ki ima sedež v Luksemburgu. Njen cilj je promocija kulturnega in zgodovinskega nasledstva, ki izhaja iz rimske dobe, s poudarkom med 1. in 4. stoletjem, v času katerega so rimski cesarji prebivali v regiji okrog Donave in Jadrana.
»Pravzaprav so se na tem prostoru dogajali pomembni zgodovinski dogodki, ki so v veliki meri vplivali na usodo celotnega cesarstva. Cilj kulturne poti je promocija nasledstva starega Rima, obiskovalci lahko med ogledom izvejo, kakšno je bilo vsakdanje življenje Rimljanov – od običajnih meščanov do vojskovodij in cesarjev, do arhitekture, religije in vojnih dosežkov. Vinska pot je nastala zato, ker sta prav vinogradništvo in proizvodnja vina bila zelo pomemben del evropske tradicije, ta sega vse do Rimljanov. Pot gre trenutno čez deset držav: Slovenijo (Ptuj), Hrvaško, Madžarsko, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo, Albanijo, Bolgarijo in Romunijo. Obsega 24 rimskih lokacij in 12 vinskih regij. Cilj poti je vzpostaviti produkt klubov na vsaki destinaciji na poti, ki bo ustvarila edinstveno ponudbo, cilj pa je seveda ta, da pritegnejo zanimanje tujih turistov,« je dejal Vladan Krečković, koordinator projekta iz Beograda.
V okviru projekta Best med, ki ga izvaja nacionalna turistična organizacija Črne gore, smo se najprej podali na pot v neposredno bližino Podgorice, kjer lahko vidimo ostanke antičnega mesta Duklje, najznačilnejšega urbanega centra na območju Črne gore v času rimske dominacije. Leži na ozemlju med rekami Zeto in Moračo ter potokom Širalije. Obrežja teh rek so služila kot naravna zaščita in sočasno omejevala ozemlje naselja. Čez celotno antiko in zgodnji srednji vek je bil Duklja pomemben politični kulturni in religiozni center tega kraja, zato je pozneje celotna oblast po njej dobila ime. Obiskovalci lahko vidijo ostanke tega naselja, zanimivo pa je, da so tu leta 1873 odkrili »podgoriški kozarec«, ki ga zdaj hranijo v Sankt Peterburgu.
Risanski mozaiki
Drugi ostanki rimskega imperija ležijo v notranjem delu zaliva Boke Kotorske. Tam je antično mestece Risan, obkroženo z visokimi gorami. Že od nekdaj je pomenilo strateško dober kraj za razvoj naselja. Pogoj za to je bilo tudi obilje sladke vode, pa tudi to, da je zraven morja in je tako ugodno za pristajanje ladij. Risan je najstarejše mesto v Boki Kotorski, tam pa boste našli tudi najznačilnejše ostanke iz rimskega časa – rimske mozaike, ki imajo veliko vrednost in poseben pomen v celotnem kompleksu rimske province na južnem jadranskem primorju in sploh na tleh današnje Črne gore. Ti mozaiki sodijo med najredkejše kulturne spomenike te vrste v Evropi.
Kot nam je povedala lokalna vodnica, gre za ostanke rimske vile urbane. Prvič jih je omenil francoski vojak, nato pa jih je leta 1930 odkril Dušan Vuksan, direktor cetinjskega muzeja. Pozneje, leta 2004 so arheologi odkrili še dva mozaika. Mozaiki se razprostirajo na približno 790 kvadratnih metrih in obsegajo sedem sob. Nekateri so ohranjeni bolj, drugi manj, a vsak od njih prevzame obiskovalca.
Nebesa Jadrana
Sicer pa sama Boka očara vsakega obiskovalca, saj se popotniku zdi, kot bi planine počile in pustile morje, da prodre v njihovo jedro. To se najlepše vidi, ko se vzpenjate po cesti proti Cetinju, kjer je izjemna razgledna točka in staro gostišče, imenovano Nebesa Jadrana. Gre za najjužnejši fjord v Evropi. Nad tanko črto obale so visoke planine, ki ščitijo te kraje pred surovo klimo, ki prihaja s severa. Zaradi tega je Boka oaza sredozemske vegetacije, kjer lahko vidite vse, od agav do palm, oleandrov, kivija, zdravilnih zelišč… In ko je na vrhovih planin sneg, ob vznožju cvetijo rože, kamelije in mimoza. Zaliv je naravno razdeljen na štiri manjše: Hercegnovskega, Risanskega, Kotorskega in Tivatskega.
V Kotorju tudi Ana Roš
Najatraktivnejše med vsemi mesteci ob tej obali je zagotovo Kotor, stari pomorski in kulturni center, ki je bil od nekdaj pod vplivom trgovskih poti. V mestu, obdanem s slikovitim obzidjem, so številni kulturno-zgodovinski spomeniki, cerkve, znan je po karnevalih in zabavah, ki se odvijajo poleti in pozimi. Ob vstopu je pod kamnitim grbom Jugoslavije napis: »Tujega nočemo, svojega ne damo.«
Mesto, ki je preživelo tri večje potrese, je tudi zaradi ohranjenega mestnega obzidja čudovito. Ko smo se ustavili v butičnem hotelu Cattaro, nam je lastnik Janko Racković povedal, da jih večinoma obiskujejo tuji gostje, pripravljajo tudi različne vrhunske kulinarične dogodke. Prav v kratkem, 22. oktobra, bo recimo tam kuhala naša vrhunska kuharica Ana Roš.
Prikupno mestece pa ni znano le po dobri kulinariki, temveč tudi po številnih mačkah, ki so postale zaščitnice mesta že pred stoletji, ko so prebivalci umirali zaradi kuge.
Streljaj stran leži mesto Perast, ki ga dandanes obiskujejo številni znani filmski in drugi zvezdniki, med drugim Angelina Jolie in Brad Pitt. Pred njim pa sta dva otočka – eden naraven, drugi umeten: Gospa od Škrpjela in Sveti Đorđe, ki sta izjemna turistična atrakcija.
Seveda ne gre brez ogleda mesta Tivat, v katerem je tudi pristanišče za jahte in seveda tudi kraj, kjer imajo svoje »mesto v malem« bogataši z vsega sveta.
Projekt z naslovom Model evropskega trajnega turizma mediteranskih poti (Beyond European Sustainable Tourism MED Path – BEST MED), v okviru katerega si bodo prizadevali, da bi obiskovalcem pokazali, kaj vse poleg znanega še ponuja Črna gora, se zaključuje v mestu Cetinje, ki se med drugim ponaša s kar trinajstimi ambasadami iz časa, ko je v Črni gori vladal kralj Nikola I., ki mu tam posvečajo tudi muzej. Ogled Cetinja je odslej mogoč tudi z električnim vlakcem.
