Velikih podjetij v regiji je zgolj za vzorec, saj so ta nekako »izpuhtela« v zadnjih 15 letih (Istrabenz, Droga, Delamaris, Tomos, Cimos…), druga pa so bila stvar prevzemov (Banka Koper, Zavarovalnica AS, Intereuropa) in se tako ključne odločitve in najpomembnejša in najodgovornejša delovna mesta selijo iz regije. Tako je gospodarsko tkivo v več kot 98 odstotkih iz mikro in malih podjetij. Tudi temu se je gospodarstvo prilagodilo in danes smo regija, ki največ prihodkov med vsemi ustvari s čezmejnim izvozom storitev (več kot pet odstotkov regijskega bruto družbenega proizvoda).
Ustvariti novo razvojno paradigmo regije
Tak odliv kapitala, naložbenega potenciala in odločevalskih pristojnosti iz regije nam daje pomembno poslanstvo. Ustvariti moramo novo razvojno paradigmo regije, ki bo temeljila na sektorjih z visoko dodano vrednostjo in zeleno usmeritvijo. Pri tem Primorska gospodarska zbornica vodi odprt dialog z vsemi osmimi župani v regiji, s katerimi iščemo možnosti za izboljševanje okolja, v katerem delajo večinoma mikro in mala podjetja. Takih je več kot 98 odstotkov vseh gospodarskih subjektov. Še več: skupaj z delodajalskimi organizacijami in župani smo pred kratkim obudili regijski ekonomsko-socialni svet, v katerem bomo v enem dokumentu poiskali in ovrednotili poslovne in druge priložnosti regije za daljše obdobje. Rezultate pričakujemo čez leto dni.
Danes regija temelji na dveh ključnih panogah, in sicer transportu in skladiščenju ter turizmu. Ocenjujemo, da je to premalo, in menimo, da potrebujemo širši nabor gospodarske aktivnosti, predvsem pa gospodarske sektorje z visoko, nadpovprečno dodano vrednostjo. Danes po dodani vrednosti na zaposlenega zaostajamo za slovenskim povprečjem, še pred poldrugim desetletjem smo bili krepko nad njim. Zato zelo pritiskamo na odločevalce, da regija pridobi več zemljišč, ki bodo namenjena gospodarstvu in razvojnim dejavnostim. Ne gre za enostavne postopke, ampak stvari se dejansko sukajo v pravo smer. Izkazani interes iz tujine je izjemen. Vsak teden od tujih korporacij prejemamo pisno povpraševanje o možnostih vlaganja v regiji.
Na Primorsko gospodarsko zbornico se obračajo tudi številni tuji podjetniki, ki iščejo poslovne prostore, zemljišča, kjer bi lahko vzpostavili novo proizvodnjo in nova delovna mesta, seveda pa tudi poslovne partnerje. In prav v takih primerih se zbornica pokaže kot uspešen katalizator pretakanja informacij, poslovnih zamisli in pobud pa tudi konkretnih projektov. V naših razmišljanjih ne favoriziramo nobene izmed osmih občin, ki jih z našim delovanjem pokrivamo, ampak razmišljamo regijsko. Ključno izhodišče je, da vsaka občina ne potrebuje vsega, ampak da vse občine skupaj potrebujejo vse.
Geostrateška lega je velikanska prednost
Težava regije sta tudi beg možganov in nadpovprečna starost prebivalcev. Zato želimo aktivneje povezati Univerzo na Primorskem in ZRS z gospodarstvom, odločno podpiramo hitrejše uvajanje novih študijskih programov v srednje šole in visokošolske ustanove. Tako tudi ob naši podpori nastaja visoka šola za oblikovanje v Sežani, od letos pa v Portorožu šolske klopi gulijo bodoči pomorski agenti.
V regiji je veliko inovativnih podjetij. Smo vodilna regija na področju avtomatizacije procesov proizvodnje in na tem kaže graditi v prihodnje. Nedvomno bodo naši razvojni načrti povezani tudi z digitalizacijo predvsem storitvenega sektorja, robotizacijo proizvodnje. Smo izjemno zanimivi, naša geostrateška lega je velikanska konkurenčna prednost. Za zdaj je še nismo dovolj izkoristili in naša ključna naloga bo, da v regijo pripeljemo inovativna in do okolja prijazna podjetja, ki bodo zaposlovala večinoma domače strokovnjake. S tem bomo okrepili kupno moč, povečali porabo in dvignili življenjski standard. Seveda pa mora to biti želja vseh: tako prebivalcev, ki jim velikokrat ne uspe povsem slediti razvoju tehnologij in njihovemu čedalje manjšemu vplivu na okolje in zdravje ljudi, prav tako državnih organov, ki so pri izdajanju dovoljenj res velikokrat izjemno počasni in zaspani. Podjetništvo je izjemno dinamična panoga, kjer se odločitve velikokrat sprejemajo hipoma.
Nečesa se moramo jasno zavedati: danes imajo investitorji vse informacije in tekmujemo s podobno atraktivnimi lokacijami v arabskem svetu, Južni Ameriki ali Aziji. Vprašajmo se: ali bi vi kupili novo hišo, če bi vnaprej vedeli, da bodo vaši sosedi sitni? Najbrž ne. Podobno se odločajo velika podjetja in korporacije. In že kar nekaj priložnosti nam je splavalo po morju drugam.
Za dolgoročno gospodarsko stabilnost
Koronakriza je pokazala, da je turizem, na katerega smo zelo stavili v zadnjih 30 letih, hitro ranljiv. Seveda ostaja ena ključnih panog v regiji, vsekakor pa ta hip potrebuje obsežne naložbe tako v infrastrukturo kot tudi kadre, predvsem pa marketing. Zato moramo poiskati še vsaj eno, raje pa dve gospodarski panogi, ki bi nam zagotavljali dolgoročno gospodarsko stabilnost. V Primorski gospodarski zbornici smo jih že identificirali, zdaj pa bomo preverili možnost za njihovo realizacijo skupaj z župani in drugimi deležniki regijskega razvoja. Prvi neformalni pogovori obetajo, da bo mogoče priti do dogovora.
V globalnem in izjemno konkurenčnem tekmovanju praktično z vsemi bomo morali bolj kot doslej stopiti skupaj, se poenotiti in jasno začrtati, kaj bodo delali in kako bodo živeli naši otroci čez 30 let. To je naša odgovornost, obenem pa tudi naloga. V Primorski gospodarski zbornici smo bili vedno odprti za razvojno razmišljanje, ki ga tudi spodbujamo z lastnimi iniciativami in projekti, ki jih pristojni na ministrstvih uvrščajo med naložbe strateškega pomena. V preteklosti je iz regije odšlo veliko kapitala in kakovostnih delovnih mest. Tarnanje nad preteklim dogajanjem ne bo prineslo spremembe, zato je pač treba zavihati rokave in začeti graditi nekaj novega. Ne smemo si več dovoliti, da bi nam kdo z mize jemal beli kruh, nam pa bi ostajale drobtine. Priložnosti, ki se nam bodo ponudile, moramo enotno zgrabiti z obema rokama.
Pomanjkanje zemljišč ovira razvoj
Desetletje, ki je pred nami, prinaša pomemben izziv: privabiti velike igralce nazaj v regijo. To bomo najlažje storili ob dokončanju projekta regionalizacije Slovenije. Regija, ki bo imela kompetenco upravljati prostor in namembnost zemljišč, bo lahko spet konkurenčna in še zanimivejša za vlagatelje, kot je danes. Težava s pomanjkanjem zemljišč za gospodarstvo je presegla vse meje: če bi danes imeli na voljo 100 hektarjev zemljišč za skladišča in sodobno proizvodnjo, bi jih oddali (prodali) v manj kot letu dni. Zato je naša prva prioriteta jasna: določiti ključne gospodarske usmeritve v regiji in zagotoviti prostor, kjer bomo vizijo lahko tudi udejanjili.
Povezovanje najrazličnejših akterjev pa je tudi sicer eno izmed osnovnih poslanstev sistema GZS kot takega. Naša zbornica ima podpisanih več kot 15 sporazumov o sodelovanju z zbornicami iz drugih držav. Prepričani smo, da so osebni stiki in poznanstva kljub spletnim kameram še vedno ključen dejavnik za uspešnost poslov. Kot eden redkih preživelih regijsko zasnovanih združenj zato čutimo toliko večjo odgovornost, da čim več odločevalcev spravimo na enak imenovalec in s tem zagotovimo podporo projektom, po katerih se bomo odlikovali v letu 2030 in tudi pozneje.
Robert Rakar je direktor Primorske gospodarske zbornice.
