Veste, kdo ima politikantske skušnjave? Ali veste, kdo je to izjavil in ostal politično živ? Borut Pahor o predsedniku vlade Slovenije Janezu Janši po koncu obiska delegacije iz Bruslja, ki je preverjala dejstva o medijski svobodi v Sloveniji in ostala kljub povabilu, naj pride k nam, pred vrati znanega tviteraša. In pri tem predsednik države svojega prijatelja ni niti enkrat poimensko omenil.

Vljudno? Nekoga povabiš in ga obžreš, zakaj je prišel? Čudno za Slovenijo? Po novem bontonu pravzaprav ne.

Navedeno me spominja na siamska dvojčka, ki sta pretepla mimoidočega in ga na koncu vljudno vprašala: »Ali imaš zadosti?« Seveda mora navedena žrtev zelo vljudno odgovoriti: »Seveda imam dovolj!« Sicer dobi še dodatne batine. Vljudnost je tako seveda sestavni del bontona. Vzorčna tudi z opomini v parlamentu in solzivcem na cesti. Da si bomo ja zapomnili, kaj je vljudno in dovoljeno ter kaj ne.

Priznajmo si, da je sramota, ki nam jo delajo izvoljeni in nenadomestljivi predstavniki oblasti v tujini in seveda doma, tako velika, da bo še dolga leta pustila pečat na vsakomur izmed nas. Dnevnik je pred kratkim poimensko navedel vse člane vlade, ki si jih moramo zapomniti za zgodovino. Umestna bi bila tudi še poimenska objava vseh članov parlamenta, ki to vlado podpirajo.

Sicer pa je vlada skupaj z zagovorniki pokazala svoj pravi obraz tudi pred mednarodno javnostjo. V sramoto Sloveniji in celotni EU. Pa še Balkanu. To slednje vljudno dodajam kot opozorilo, kam spadamo ali kam gremo.

Tisti, ki zagovarjajo in opravičujejo to vlado, češ da naj izpelje še to »predsedovanje EU«, so, milo rečeno, v zmoti. To, da nas sramoti pred svetom, je dokaz impotentnosti naše demokracije in nas vseh. Če bi bila ta demokracija kaj vredna, bi takoj rešila problem, ki ga imamo v Sloveniji. Drugo leto bo že prepozno. Vsaj za dve leti. Madež velikega vodje Janeza Janše pa bo ostal trajno.

Miloš Šonc, Grosuplje