Predlog temelji na ureditvi oskrbe z električno energijo, kot je določena v energetskem zakonu, ki je z leti postal preobsežen in nepregleden. Zato je vlada pripravila nov zakon, v katerega prenaša evropske direktive. Rok za to je potekel konec leta 2019, zato je sprejem zakona nujen, tudi za zaustavitev postopka Evropske komisije proti Sloveniji, je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Med novostmi v zakonu je Košorok izpostavil pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti.

»Predlog predstavlja uskladitev slovenskega pravnega reda z evropsko zakonodajo in je ključen pri nadaljnjem razvoju slovenskega trga z električno energijo, zato ga bomo v poslanski skupini DeSUS soglasno podprli,« je napovedal Ivan Hršak. V SNS so ocenili, da je zakon nujno potreben, če si kot družba želimo doseči evropske cilje na področju podnebno nevtralne družbe, je povedal Dušan Šiško.

Leon Merjasec iz SDS je dejal, da je temeljni namen zakona zagotoviti konkurenčno, zanesljivo in dostopno oskrbo z električno energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. »Svetovno naraščanje potreb po energiji, visoke cene energentov in vse večja tveganja za oskrbo energije EU zavezuje k iskanju skupnih konceptov za oskrbo z energijo in tej zavezi ta zakon sledi,« je ocenil Mihael Prevc (NSi).

Mateja Udovč iz SMC je povedala, da prepoznavajo razloge za nujnost spremembe zakonodaje, vendar jih je zmotilo na matičnem odboru sprejeto dopolnilo za vzpostavitev novih pogojev za izvajanje dejavnosti distribucijskega operaterja. A predlog podpirajo, ker so dobili zagotovila, da bo narejena analiza ureditev elektrodistribucijskih podjetij in distribucijskega operaterja in da bodo nadaljnji koraki sledili analizi.

Podporo predlogu so napovedali tudi NeP, saj je zakon po besedah Branislava Rajića »ključen pri nadaljnji modernizaciji trga električne energije«. Je pa opozoril na po njihovem škodljivo določilo glede pravic registriranih končnih odjemalcev. Ti lahko po njihovi oceni zaradi nepravilnega prenosa direktive in s tem povezane diskriminacije sprožijo postopek pred Evropsko komisijo, je posvaril.

Ker na odboru tega niso uspeli popraviti, so LMŠ, SD, SAB in NeP znova pripravili dopolnilo. »V LMŠ se nam zdi nerazumljivo, da ugodnosti, ki jih prinaša prenos direktive, ne bodo deležni vsi končni odjemalci,« je dejal Edvard Paulič in ocenil, da bodo lastnikom domačnih sočnih elektrarn do konca leta 2023 onemogočili sklepanje pogodb z dinamičnimi cenami ali pa sklenitev pogodbe o odjemu z več dobavitelji.

V SD zakonu ne nasprotujejo, pozdravili so ga v SAB. Kot je povedal Andrej Rajh, so spremembe pomembne zlasti v luči aktualnega dogajanja, saj je v zakonu svoje mesto dobila tudi definicija pojma energetske revščine. »V teh dneh je bilo namreč večkrat poudarjeno, da ima država vpliv na ceno električne energije in zato od ministrstva pričakujemo, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da se cene omejijo,« je dejal.

Boštjan Koražija iz Levice je ocenil, da so nekatere novosti dobre, ne strinjajo pa z uvedbo mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, saj ta po njihovem prinaša možnost za subvencioniranje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. Ker s črtanjem te možnosti na odboru niso bili uspešni, bodo pri glasovanju zakona vzdržani, je napovedal.