Evropski boj proti »iliberalizmu« je novo epizodo bitke za temelje Evropske unije včeraj doživel v evropskem parlamentu. Po nedavni odločitvi poljskega ustavnega sodišča, ki je dele evropske pogodbe označilo za neskladne s poljsko ustavo, s čimer je nacionalno pravo postavilo nad evropsko, poljski premier Mateusz Morawiecki v Strasbourg ni prinesel popustljivih tonov. Kljub temu da Poljski grozi morebitno zadržanje evropskih milijard za obnovo po pandemiji koronavirusa kakor tudi sredstev iz kohezijskih skladov, je bil Morawiecki kljubovalen.
Ker ni nakazal pripravljenosti, da se odreče odločitvi ustavnega sodišča (za sodbo v tej zadevi je sam zaprosil, da bi utišal kritike posegov v tamkajšnji pravosodni sistem), so se med razpravo številni evropski poslanci največjih političnih skupin spraševali, čemu je sploh prišel v Strasbourg. Od evropske komisije so večinsko terjali, naj čim prej ukrepa proti Poljski, ki da z nedavno odločitvijo ogroža skupni pravni red, s tem pa Evropsko unijo.
Za večino neprepričljivi argumenti
Poljski premier je kot zagovornik ustavne pluralnosti v Evropski uniji (enaka stališča zastopa tudi slovenski premier Janez Janša) poudarjal, da imajo pristojnosti Evropske unije svoje meje, ko pa so te presežene, država ne more več molčati. Kot suverenist, ki so se mu po sodbi ustavnega sodišča sicer zoperstavili celo v poljskem sodnem združenju, saj so sodniki zagotovili, da bodo pri sojenju še naprej sledili primatu evropskega prava, je poudarjal, da ima pravo Unije primat nad pravom države članice zgolj do ravni ustave, ne more pa imeti primata nad ustavo in ustavnopravnimi odločbami. Morawiecki je zagovarjal stališča poljske vlade in tamkajšnjega ustavnega sodišča, o legitimnosti katerega zaradi prirejenih izbirnih postopkov imenovanja sodnikov pod taktirko aktualne vlade stranke Zakon in pravičnost (PiS) dvomijo tako v evropski komisiji kot največjih političnih skupinah evropskega parlamenta.
»Pravo EU je pred nacionalno zakonodajo na ravni zakonodaje in na področjih pristojnosti, dodeljenih Uniji. To načelo velja v vseh državah EU. Ustava ostaja vrhovni zakon. Če institucije, ustanovljene s pogodbami, presegajo svoja pooblastila, pa morajo imeti države članice orodja za odziv. Unija je velik dosežek evropskih držav. Je močno gospodarsko, politično in socialno zavezništvo. Je najmočnejša in najbolj razvita mednarodna organizacija v zgodovini. Toda EU ni država. Države so članice Unije. Države so evropski suveren in gospodarji vrednot, ki EU podeljujejo suverenost na posameznih področjih,« je Morawiecki razlagal svoj pogled na evropski pravni red in zagovarjal ustavni pluralizem znotraj EU. Mnoge poslance je neprijetno presenetil z ugotovitvijo, da Evropska unija ne bo razpadla, če bodo članice imele različne pravne sisteme.
V več kot štiriurni razpravi so njegovi argumenti večinoma prepričali lej somišljenike iz vrst skrajno desničarske skupine Identiteta in demokracija in nekoliko manj skrajnih evrokritičnih Evropskih reformistov in konservativcev (ECR). Poslanci evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D), liberalcev (Prenovimo Evropo), evropskih zelenih in evropske levice so v različnih odtenkih kritizirali poljsko vlado, ki da se je lotila ustavnega brexita, kot je dejal Esteban González Pons, »govori jezik brexitarjev«, kot je ocenil Guy Verhofstadt), oziroma je »s sekiro zamahnila nad neodvisnost sodstva«, kot je rekel Manfred Weber.
Von der Leynova nanizala možne ukrepe proti Poljski
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je kot skrbnica spoštovanja evropske pogodbe ostro postavila po robu Morawieckemu, je nanizala vrsto ukrepov, ki bi jih proti Poljski lahko sprejeli. Možna je vložitev nove tožbe na sodišču EU zaradi sodbe poljskega ustavnega sodišča, nadaljevanje postopkov ugotavljanja kršitev vladavine prava po 7. členu pogodbe o EU v Svetu EU, državo pa bi utegnili udariti tudi po žepu: uporabili bi lahko mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in tako zadržali izplačilo evropskih sredstev, dokler poljska vlada ne razpusti spornega sveta za discipliniranje sodnikov in ponovno imenuje nezakonito odpuščenih sodnikov. Morawiecki je v svojem sklepnem nastopu sicer omenil možnost ukinitve sveta za discipliniranje sodnikov.
Odgovor na vprašanje, kako bo evropska komisija ukrepala, je von der Leynova včeraj ostala evropskim poslancem dolžna. Slednji so prejšnji teden na zasedanju odbora za pravna vprašanja zagrozili evropski komisiji s tožbo, če ne bo uporabila mehanizma za pogojevanje izplačil evropskih sredstev z vladavino prava. Ali je ta mehanizem skladen z evropskim pravom, pa po vloženi tožbi Madžarske in Poljske še presoja sodišče EU v Luksemburgu.
