Že tako neprestano napeti odnosi med severnoatlantskim zavezništvom in Rusijo so postali še bolj težavni. Rusija se je namreč odločila, da po nedavnem izgonu osmih ruskih diplomatov pri zvezi Nato do nadaljnjega zapre svoje predstavništvo pri severnoatlantskem zavezništvu.

Pri zvezi Nato so ruske diplomate izgnali, ker naj bi opravljali obveščevalno dejavnost oziroma niso bili ustrezno akreditirani, obenem pa je Nato rusko predstavništvo v začetku oktobra sankcioniral z zmanjšanjem števila osebja na polovico, z dvajsetih na deset diplomatov, ki jih je Moskva smela obdržati na sedežu zavezništva v Bruslju.

Hkrati z zaprtjem svojega predstavništva pri Natu (delovati bo prenehalo z novembrom) je Kremelj napovedal še zaprtje Natovega vojaškega urada za zvezo v Moskvi, ki deluje od leta 2002, gosti pa ga tamkajšnje veleposlaništvo Belgije. S temi povračilnimi ukrepi Rusija zapira kanale komunikacije s severnoatlantskim zavezništvom, s katerim ima od razpada Sovjetske zveze pred tridesetimi leti še vedno napete odnose.

Kar dobrih deset let od razpada Sovjetske zveze je trajalo, da sta zavezništvo in Moskva ustanovila svet za sodelovanje med Natom in Rusijo, kjer so govorili o medsebojnih odprtih varnostnih vprašanjih ter poskušali iskati konsenz. Toda vedno znova so se porajala trenja zaradi širitve Nata na Vzhod, nameščanja Natovega protiraketnega ščita ali vojne v Gruziji leta 2008, vrelišče pa so napetosti med Natom in Moskvo dosegle leta 2014 ob ruski priključitvi Krima.

Na sedežu Nata so odločitev Rusije vzeli na znanje, čeprav naj o njej še ne bi bili uradno obveščeni. »Ta odločitev bo težko situacijo ledene dobe, v kateri smo že dlje časa, še podaljšala,« je prihodnji razvoj odnosov med Natom in Rusijo ocenil nemški zunanji minister Heiko Maas. Tako kot je pred njim ruski zunanji minister Sergej Lavrov menil, da Nato ni pripravljen na dialog z Rusijo, je pozneje tudi šef nemške diplomacije ocenjeval podobno, a z drugačnim predznakom, da namreč pripravljenosti za dialog z Natom ni na ruski strani.

EU: Problem migrantov v Belorusiji

Medtem ko se je Nato znašel na novem ledišču odnosov z Rusijo, so zunanji ministri EU razpravljali, kaj naj storijo za zajezitev nezakonitih migracij iz tesne ruske zaveznice – Belorusije. Že mesece režim Aleksandra Lukašenka, proti kateremu je EU sprejela niz sankcij, uporablja migrante iz Iraka in drugod, ki jih pošilja na mejo z Litvo, Latvijo in Poljsko, kot sredstvo pritiska za mehčanje evropskih sankcij. EU je iraške oblasti prepričala, da ustavijo polete v Minsk, vendar migranti, ki jim po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella v Minsku zbujajo lažna upanja, da bodo lahko prek njihovega ozemlja vstopili v EU, še kar prihajajo v Belorusijo. Tja jih ne dovaža zgolj državni beloruski letalski prevozniki Belavia, temveč tudi druge družbe, je dejal Borrell. Belavia se skuša omejitvam izogniti tako, da najema čarterske lete pri evropskih ponudnikih, predvsem na Irskem. Latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics se je zavzel za nove sankcije proti Belorusiji, tudi proti družbi Belavia. Irski zunanji minister Simon Coveney pa je povedal, da se v Dublinu zavedajo situacije in ne podpirajo sklepanja novih čarterskih pogodb irskih podjetij z Belavio, a dvomijo, da je možno obstoječe prekiniti. Konkretnih odločitev zunanji ministri EU glede tega vprašanja še niso sprejeli.