Če smo to najprej občutili v trgovinah z živili, pa se zdaj draži praktično vse, tudi nafta in elektrika. Valu podražitev pa so se po tiho in brez napovedi pridružili še avtomobili. Njihovi prodajalci so trenutno, vsaj tako se zdi na prvi pogled, v odličnem položaju, povpraševanje je namreč večje od ponudbe, saj so se zaradi pomanjkanja polprevodnikov oziroma čipov dobave podaljšale na več mesecev, v nekaterih primerih celo na več kot leto. Pa bodo potrošniki resnično pripravljeni na svoj novi avto čakati tako dolgo?

Nakup novega avtomobila je dejansko luksuz. Tudi če zanj odštejete zgolj 20 evrskih tisočakov. Izguba vrednosti, ko ga odpeljete iz salona, je namreč astronomska. Dražji je avto, večja je. Če to morda pred desetletjem za večino zemljanov ni bilo pomembno, pa je danes ozaveščanje potrošnikov, kaj nakup novega avta potegne za sabo, na neprimerno višji ravni. Posledično se jih vse več namesto za nakup novega odloča za malo rabljen avto, takšen, ki ima največjo izgubo vrednosti že za sabo. Gre za vseevropski trend, zato ni čudno, da na trgu že primanjkuje malo rabljenih avtomobilov, ki so v dobrem stanju in brez zavrtenega števca kilometrov.

Da pri nakupu novega avtomobila ni smiselno pretiravati z odštetimi evri, se namreč zavedajo tudi v evropskih državah z višjo kupno močjo, kot jo imamo v Sloveniji. Zgovoren je primer nizkocenovne znamke Dacia v Nemčiji. Ko so vstopili na trg, je vladalo prepričanje, da med Nemci za avte »made in Romunija« ne bo povpraševanja, saj si zlahka privoščijo štirikolesnik kakšne bolj ugledne znamke. Kar se je zgodilo, je presenetilo vse. Danes je Dacia 17. najbolje prodajana znamka, je celo pred Citroënom, Peugeotom, Nissanom, Hondo in Alfa Romeom. Toda zakaj Nemci za novi avto odštejejo manj, kot bi si lahko privoščili? Preprosto zato, ker so spoznali, da tudi nekoliko cenejši avto zadosti njihovim potrebam za vsakodnevni prevoz od točke a do b, znesek, ki ga prihranijo, pa raje investirajo v sebe, svoje razvade, oblačila, potovanja.

Nekaj podobnega razmišlja tudi vse več Slovencev. Časi, ko so si ljudje kupili dober in posledično drag avto zgolj zato, da bi bil boljši od sosedovega, se poslavljajo. Hvala bogu, da je tako. Je pa avtomobilska industrija gotovo na razpotju. Elektrifikacija in avtonomna vožnja zahtevata milijardna vlaganja, po drugi strani pa je že danes jasno, da bo povpraševanje po novih avtomobilih v prihodnosti vse manjše, tudi zavoljo souporabe vozila. Logično je, da manj, kot se bo avtomobilov prodalo, višja bo njihova cena, saj sicer posel ne bo več zelo dobičkonosen, kot je na primer danes. Izzivov za odgovorne bo tako ogromno. Zagotovo pa v svetu avtomobilizma čez nekaj let nič več ne bo tako, kot je bilo.