Štiriletni Enej s Kokrice je bil včeraj pred slovesnim odprtjem med prvimi uporabniki za zdaj edinega trajnostnega grbinastega poligona, ki so ga v Kranju zgradili v naselju Planina 1. Na naše vprašanje, ali mu je všeč nova pridobitev, je zavzeto prikimal, potem pa se je pognal v nov krog po grbinah, ki jih je s svojim poganjalcem ubiral že vse dopoldne. »Prišla sva na obisk k stari mami in mislim, da jo bo zdaj še raje obiskoval,« je razmišljal njegov oče Sebastjan Horvat. »Grbinasti poligon sredi naselja je res odlična pridobitev. Sploh zdaj v teh časih, ko se otroci tako malo gibljejo. Zelo bo popestrilo njihov prosti čas,« je prepričan.

Namesto posega v naravo gradnja z materialom, ki je na voljo

Gre za prvi trajnostni grbinasti poligon v Sloveniji. Trajnostno komponento predstavlja žlindra, ki je eden od stranskih proizvodov jeklarske industrije. Nadomestila je naravni material, drobljenec iz kamna, in prav to po besedah Katje Krumpak, vodje korporativnega komuniciranja Skupine SIJ, daje projektu trajnostno noto, saj so pri gradnji zmanjšali porabo naravnega materiala in namesto njega uporabili stranski proizvod. V srednje velik poligon je treba vgraditi približno 1900 ton žlindre. Za gradnjo uporabljajo črno žlindro različne granulacije, ki jo predelujejo v tej družbi.

Prvi trajnostni grbinasti poligon se po podatkih graditeljev razprostira na 250 kvadratnih metrih. Pri projektu so sodelovali Slovenska industrija jekla oziroma njena družba SIJ Acroni kot dobavitelj žlindre, Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, podjetje Batt Crew kot graditelj poligonov in društvo Dejmo kot motivator kolesarskih navdušencev in tistih, ki bodo to še postali. Prihodnje leto nameravajo zgraditi še tri poligone iz žlindre, pravi Krumpakova.

Najprej so opravili številne raziskave

»Vesel sem, da smo uporabili material, ki je že na voljo in ga ni treba kopati v naravi,« pravi Janez Bajda, prokurist podjetja Batt Crew, ki ima bogate izkušnje z gradnjo kolesarske infrastrukture. »Uporaba žlindre je bila za nas novost, zato smo morali opraviti nekaj raziskav, da smo videli, kako bo to delovalo. Raziskave so prinesle pozitivne rezultate in tako smo se lotili projekta. Žlindra kot gradbeni material se je obnašala zelo podobno, kot bi se drobljenec,« pravi Bajda.

Nekatere prebivalce naselja v okolici je skrbelo, ali je žlindra varna za takšno uporabo. Kot pravi Krumpakova, gre za certificirani material z vsemi potrebnimi dovoljenji, ki se uporablja tudi pri gradnji cest. »Material je tudi okoljsko ustrezen,« dodaja. Zagotavlja, da je žlindra ustrezno predelana in da ne bo povzročala takšnih sprememb, zaradi katerih so bile ceste na Jesenicah, zgrajene na žlindri, pred desetletji močno dotrajane, saj je tehnologija predelave žlindre v tem času močno napredovala. Tako da po njenih besedah tudi posebno vzdrževanje poligona ni predvideno. Da bi ljudje bolje poznali jeklo in druge proizvodeKot poudarjajo partnerji projekta, s postavitvijo trajnostnih grbinastih poligonov gradijo športno infrastrukturo za celotno skupnost in za vse generacije ter spodbujajo gibanje na prostem. Poligon je po besedah Bajde primeren za vse starostne skupine, vendar sta potrebna zaščitna oprema in upoštevanje pravi. Uporaben pa je tudi pozimi, saj zasnežene grbine zagotavljajo precej užitkov na prostem. Kot pravi Krumpakova, si v družbi SIJ Acroni prizadevajo, da bi ljudje jeklo in njegove stranske proizvode bolje poznali. Zato so žlindro včeraj postavili na ogled, kjer so jo obiskovalci lahko tudi potipali. Na panoju pa so lahko prebrali, da na eno tono taline jekla nastane do 150 kilogramov žlindre. Pri gradnji cest je po njihovih navedbah med drugim primerna tudi zaradi visoke odpornosti proti zmrzovanju in tajanju ter odpornosti proti drobljenju in obrabi.