Spomladanski in jesenski dnevi so zaradi prijetnih temperatur nadvse primerni za zunanja opravila, zaradi vse krajših dni pa lahko za opravila hitro zmanjka časa. Svetli del dneva ima kar nekaj ur manj, sonce se skrije hitro in čas beži hitro. Da spomladi ne bomo zamujali z vrtnarskimi opravili, lahko izkoristimo tople jesenske popoldneve in jih namenimo pripravi gredic in zaščiti rastlin.
Shranjevanje pridelkov
V tem času leta veliko pozornosti namenimo shranjevanju pridelka. Plodove najpogosteje vkuhavamo, sušimo, zamrzujemo ali shranjujemo v ustrezni shrambi. Vsakemu plodu najbolj ustrezajo določene tehnike, v katere se tokrat ne bomo poglabljali. Izpostavili bi predvsem pomen in namen najlepših plodov oziroma rastlin; torej največjih, najbolj zdravih in prijetnih na pogled. Izkušeni vrtičkarji semena teh plodov posušijo in naslednje leto uporabijo za sajenje.
Vzgoja sadik in lastnih semen zahteva več časa in prostora, a takšno delo prinaša veliko zadovoljstva. Vzgoja sadik iz domačih semen je najbolj zanesljiva pot do zdravih in plodov polnih rastlin, saj gre za rastline, ki so na našem vrtu našle optimalne pogoje. Najbolj primerne sorte za shranjevanje semen so paradižnik, paprika, fižol in grah. Ko plodovi dozorijo, semena naberemo in posušimo. Shranjujemo jih na suhem mestu v papirnati vrečki, ki jo označimo z datumom in opisom vsebine. Semena nekaterih rastlin vendarle niso primerna za shranjevanje. To so sorte z moškimi in ženskimi cvetovi na eni rastlini (buče, bučke, kumare) in križanci. Pri slednjih semena običajno ne kalijo, ali pa zraste katera od starševskih sort. Križanci oziroma hibridna semena so na semenskih vrečkah jasno označena z oznako F1.
Gredice po spravilu
Gredice jeseni najprej očistimo. Odstranimo obrane rastline, pozabljene plodove in večji plevel. V zadnjih toplih jesenskih dnevih površino pognojimo z uležanim hlevskim gnojem ali kompostom. Z ročnim orodjem razrahljamo celotne gredice, saj tako izboljšamo zračnost tal in prehajanje vode. Vrtnarski trendi se klasičnemu prekopavanju vse bolj izogibajo, saj je delo naporno in iste rezultate lahko dosežemo tudi z manj truda. Če uporabljamo motorno frezo, si lahko pomagamo z njo, sicer pa delo z lopato, vilami in motiko ni zahtevno, saj zemlja na obdelanih gredicah ni posebno zbita, rahljamo pa jo do 10 cm globoko. Gnoj in kompost zemlji vedno dodajamo jeseni, da imajo hranila več mesecev časa za izboljšanje zemlje. Namesto klasičnega gnojenja se lahko odločimo za zeleno gnojenje oziroma zeleni podor.
Vse do konca toplih dni lahko sejemo ozimna žita, ki bodo do pomladi razvila nekaj listne mase. Kakšen mesec dni pred sejanjem novih rastlin jih bomo s prekopavanjem vdelali v tla, kjer bodo razpadla v kakovostne hranilne snovi. Na gredice lahko pred zimo posejemo tudi druge rastline, saj prsti koristi vsaka biomasa. Ne bomo zgrešili s sejanjem facelije, ajde, pšenice, pa tudi prezimnih solat, radiča in špinače. Užitne rastline lahko v zimskih mesecih sproti režemo za uporabo v kuhinji, preostanek pa kasneje vdelamo v tla.
Ukrepi na grmovnicah in sadnem drevju
V jesenskih mesecih je čas za urejanje območja nad koreninami dreves in grmovnic. Zemljo prekopljemo, da odstranimo plevel in prezračimo korenine. Okrog debla namestimo zastirko, da bo tudi čez zimo ščitila korenine pred izsušitvijo ali pregrevanjem. Dognojevanje opravimo na podoben način kot na vrtnih gredicah; gnojilo vkopljemo v prekopano površino ob deblu. Za rastline, ki smo jih posadili v tem letu, je priporočljivo, da jih na topel dan občasno zalijemo. Rastline namreč tudi pozimi izgubljajo vlago, sploh ob dvigu temperatur ali močnem vetru. V sadovnjaku drevesa pregledujemo za poškodbe, ki jih zamažemo s cepilno smolo.
Tudi v jesenskem času je smiselno nastaviti pasti za škodljivce, ki se zdaj želijo skriti pod lubje ali v zemljo, kjer bodo preživeli zimo. Večina zunaj rastočih rastlin je prilagojena nizkim temperaturam in glede mraza ni treba skrbeti vse do pomladi, ko se začnejo pretakati drevesni sokovi in se odprejo prvi popki. Pred tem je dobro poskrbeti za beljenje debel in debelejših vej, s čimer zmanjšamo segrevanje debla, s tem pa dosežemo manjša temperaturna nihanja drevesnih sokov v času izmenjavanja toplih spomladanskih dni in mrzlih noči.
