Najhujši dogodek, ki danes trese Slovenijo, je brez dvoma ubijanje STA. To ni samo politični prevzem (kot v primeru RTVS), to ni samo razgradnja pomembnega sistema, ki je garant družbene kohezije, skupnega dobrega, ki uživa določeno soglasje nas vseh (ampak saj se spomnimo: družba ne obstaja!); to ni samo odklapljanje krvnega obtoka v družbenem telesu, temveč je vse to in še mnogo več. To je barbarsko odstranjevanje drugačnosti in pluralnosti, primerljivo s talibanskimi razstrelitvami kulturnih spomenikov, da bi se zadušilo dihanje, ustavilo srčno utripanje, (po)končalo življenje družbe in kulture. To je zadnji stadij barbarizacije v hladnokrvni izvedbi samozvanih konkvistadorjev, čisti plagiat mnogih podobnih »kristalnih« dogodkov v zgodovini, najbolj očitno tistih v Nemčiji po letu 1933.
Ne hodim na demonstracije, ne udeležujem se protestov. Nisem človek množice. Odkar sem v mlajših letih na neki množični proslavi skoraj končal pod nogami nagneteneg...