Blagodejne vplive gozda na ljudi poznajo in uporabljajo v terapevtske in druge namene marsikje po svetu, pri nas pa je to področje razmeroma novo, pravi predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled Darija Cvikl. S tovrstnimi vplivi gozda na ljudi se ukvarja tudi v svoji doktorski nalogi, letošnje poletje pa je skupaj s sodelavci drugih strok opravila raziskavo, ki je blagodejne vplive gozda potrdila pri 50 obiskovalcih Kranjske Gore.

Po dveh dneh so se počutili bolje

Kot pravi Cviklova, so prostovoljci, slovenski državljani, vendar ne prebivalci Kranjske Gore, v tem turističnem kraju preživeli dva dni. »Namen raziskave je bil dokazati blagodejne učinke gozda na človeka s pomočjo fizioloških in psiholoških medicinsko vodenih raziskav,« je povedala. Psihološke učinke so preverjali z dvema vprašalnikoma, med fiziološkimi pa so bile meritve krvnega tlaka in pulza ter ravni dveh stresnih hormonov – kortizola in DHEA v slini. »Rezultati so pokazali pozitivne učinke gozda. Po dveh gozdnih terapijah se je udeležencem za dobrih sedem odstotkov znižala raven stresnega indeksa, pri ženskah za pet in pri moških za 13. Znižanje krvnega tlaka in srčnega utripa je bilo statistično značilno. Tudi po rezultatih vprašalnikov sodeč so se udeleženci po dveh dneh počutili vsesplošno statistično značilno boljše kot v istem času dneva na svojih siceršnjih lokacijah,« opisuje Cviklova.

V Turizmu Kranjska Gora so raziskave na svojem območju veseli, njeni rezultati pa bodo po besedah direktorja Blaža Vebra vplivali tudi na razvoj turizma pri njih. »Trudimo se zagotavljati nove turistične produkte in želimo biti inovativni. Vedno premišljujemo, kaj še ponuditi obiskovalcem, po čemer je naš kraj poseben. Znašli smo se pred odgovorom, ki nam je bil samoumeven in ga prej v ta razmišljanja nismo vključevali. To je gozd,« pravi. Opozarja, da so blagodejne učinke gozda na neki način s pridom izkoriščali v tem okolju že v preteklosti, saj je v Gozdu - Martuljku včasih delovalo klimatsko zdravilišče.

Postaviti želijo inštitut, ki bi preučeval učinke gozda na ljudi

»Rezultati raziskave, ki so znanstveno dokazali blagodejne učinke gozda na obiskovalce Kranjske Gore, so nam dali zagon za naprej,« pravi Veber. Po njegovih besedah potekajo pogovori, da bi raziskavo opravili še na večjem številu testiranih in si s tem zagotovili certifikate, ki bi jih lahko unovčili pri razvoju gozdnega turizma. Želijo tudi, da bi pri njih deloval inštitut za razvoj gozda, v katerem bi njegove blagodejne učinke raziskovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Njihove izsledke bi lahko uporabljali za turistične namene pri snovanju novih turističnih produktov, v farmaciji, lesni industriji… »Vsekakor bi to pomagalo pri prepoznavanju Kranjske Gore kot zdrave destinacije,« meni Veber. Kako bo to obogatilo turistično ponudbo Kranjske Gore, je po njegovem še težko napovedati.

Načrte za prihodnost ima tudi Cviklova. Najprej želi skupaj s sodelujočimi prispevek o kranjskogorski raziskavi objaviti v kateri od tujih strokovnih revij. Potrdila je tudi Vebrovo napoved o želji po raziskavi na večjem vzorcu, o čemer se bo dogovarjala s kranjsko območno enoto NIJZ. Kranjskogorske želje po delovanju inštituta na njihovem območju podpira.

Terapevtski gozdni turizem se v svetu naglo razvija. »Največja izvedena raziskava doslej je potekala na Japonskem, testiranih je bilo 280 oseb. Japonska že ima v zadnjih nekaj letih registriranih 59 gozdnih terapevtskih poti v vsaki od svojih provinc. Tudi Nemčija pospešeno dela v tej smeri, podobno Koreja in Kitajska, Slovenija in z njo Kranjska Gora pa ima izreden naravni potencial, dobro ohranjene gozdove in vzdrževane sprehajalne in pohodniške poti,« poudarja Cviklova.