Po dolgih letih vztrajanja je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano prek denacionalizacijskega postopka tudi pravno uredila status Svetega Urha – območja spomina. Poleg spomenika, ki so ga prav tako dobili v postopku denacionalizacije, imajo nemoten dostop tudi do lipe, kjer so potekala mučenja. Celotno zgodbo pa so zaokrožili z manjšo brošuro, ki je namenjena obiskovalcem spomenika.

Da zgodbo vidi in sliši čim več ljudi

Kot je spomnila Julijana Žibert, predsednica ZZB NOB Ljubljana, so v Ljubljani tri pomembne točke, ki jim zveza namenja poseben poudarek. »Sveti Urh, kjer sta potekala mučenje in poboj partizanov, Kozlarjeva gošča in Gramozna jama. Prav tako skrbimo za Pot spominov in tovarištva in zdaj še bolj na glas poudarjamo – nikoli več žice,« je povedala Žibertova in izpostavila, da je ponosna, da so pripravili posebno brošuro Sveti Urh, hkrati pa izkazala željo, da bi območje spomina obiskalo, videlo in za dogajanja na njem izvedelo čim več ljudi. »Žalosti nas, kako močno si nekateri želijo spreobračati zgodovino. Sveti Urh je še danes živ dokaz, kaj se je dogajalo med NOB. Nikakor ne želimo delati pogroma z naše strani. Le resnico želimo pokazati,« je bila precej ogorčena nad trenutno klimo v državi Žibertova.

Opisuje zamolčana in danes zanikana dejanja

Poleg knjige, ki je o Svetem Urhu izšla pred leti in opisuje zločine, ki so se tu dogajali, se zdaj lahko pohvalijo še z brošuro, ki bo v skrajšani obliki obiskovalce mežnarije popeljala po zgodovini hriba nad Ljubljano, ki je po tem, ko so se leta 1942 v tamkajšnjih gozdovih začeli zbirati prvi slovenski četniki, začel dobivati svoj zlovešči sloves. Ali kot je avtor Martin Premk, zgodovinar in kustos v Vojaškem muzeju slovenske vojske, zapisal v uvodnem stavku: »Tam, nad Urhom, je velika gmota rezanega kamna, štirje vogali in na vsakem vogalu je izklesano trpljenje: ljudje so morali z doma, med njimi je begunka z otrokom, ljudje so bili ranjeni in so si pomagali, ljudje so bili mučeni, morali so umreti – ti trenutki se ti za vselej zapišejo v spomin, kot okamneli ti ostanejo v srcu.«

V knjižici, ki obsega 21 strani, poleg dogajanja na Svetem Urhu nazorno, pa vendar kratko in jedrnato, opisuje zamolčana in danes zanikana dejanja. »V njej so zapisana dejstva, brez ideologije. Med drugo svetovno vojno so se eni boril proti okupatorju, drugi so se skupaj z okupatorjem borili proti lastnemu bratu. Ali če povem v vojaški terminologiji, partizani so bili mednarodno priznana vojska zavezništva Združenih narodov, vse drugo, kar je nastalo, pa je bilo neposredno pod poveljstvom fašistov ali nacistov kasneje,« je ob predstaviti povedal njen avtor. Dodal je: »Opisuje klimo politike predvojnih strank, ki je vodila v izdajstvo. Kajti več ali manj vsi predvojni politiki so sodelovali z okupatorjem zaradi ohranjanja lastne koristi, privilegijev. Obračali so se po vetru. Druga dva dela, ki sta v knjigi tudi slikovno opremljena, pa predstavljata vojaške protipartizanske formacije med drugo svetovno vojno.«

Knjižica je izšla kot zaključek obnove spomenika in vnovično povabilo k ogledu razstave. »Dobrih 28 let na tem območju ni bilo ničesar. Lani smo s pomočjo MOL postavili in za javnost odprli stalno razstavo, ki jo je pripravil kustos ljubljanskega Mestnega muzeja dr. Blaž Vurnik,« pa je povedala Branka Kastelic, predsednica Združenje za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje, ki skrbi za spomenik, in dodala, da bodo knjižice dostopne vsem obiskovalcem mežnarije, pripravljali naj bi tudi prevod v angleški jezik. »V načrtu pa imamo tudi vodenje po razstavi, za katero upamo, da bo pritegnila tudi pozornost ljubljanskih šol in drugih obiskovalcev Urha, ne le članov ZZB NOB, kamor jih redno vodimo,« je še povedala Kasteličeva.