Državnozborski poslanec iz Krškega Dušan Šiško je v državni zbor vložil predlog sprememb zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, v katerem kot dvanajsto mestno občino predlaga občino Krško. Državni zbor je tako vsem slovenskim občinam poslal omenjeni zakon v presojo, svoje mnenje morajo podati do 25. oktobra. Ker je zakon zdaj odprt, svojo priložnost vidi tudi občina Brežice, ki si je že leta 2005 prizadevala za pridobitev statusa mestne občine, a je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena.

Na nedavni izredni seji so brežiški občinski svetniki soglasno podprli omenjeni predlog zakona, hkrati pa podali tudi predlog za ustanovitev mestne občine Brežice. V Brežicah se zavedajo, da še vedno ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki jih za pridobitev statusa mestne občine določa zakon o lokalni samoupravi, a kot dodajajo, je med enajstimi mestnimi občinami kar nekaj takih, ki pogojev prav tako ne izpolnjujejo.

Zakon med drugim določa, da mora biti v mestni občini mesto z vsaj 20.000 prebivalci, imeti mora vsaj 15.000 delovnih mest, ob tem mora biti mesto gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.

Molan: Status si zaslužita obe občini

V Brežicah, kjer v samem mestu živi 6888 ljudi, so prepričani, da vsaj tretji pogoj nedvomno izpolnjujejo. Izpostavljajo pa še cel kup drugih razlogov, zaradi katerih verjamejo, da si zaslužijo pridobiti status mestne občine. »Imamo splošno bolnišnico, fakulteto, gimnazijo, številne upravne službe, kulturne ustanove. Poleg tega smo obmejna občina, le lučaj stran od milijonske prestolnice sosednje države. Tako Brežice kot Krško smo v zelo podobnem položaju, se podobno razvijamo. Status mestne občine si nedvomno zaslužita obe občini, to bi bilo zelo pomembno tudi za nadaljnji razvoj Posavja kot regije,« pravi brežiški župan Ivan Molan.

Brežiška občina je z 268 kvadratnimi kilometri površine na štirinajstem mestu med vsemi slovenskimi občinami, po številu prebivalcev pa na trinajstem mestu. Po podatkih iz januarja 2021 šteje 24.419 prebivalcev, kar je več kot denimo mestne občine Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec. V brežiški občini je 109 naselij, na njenem območju pa je kar 67 kilometrov oziroma deset odstotkov celotne državne meje s Hrvaško. Tudi zaradi izjemnega geostrateškega položaja si, kot so prepričani v Brežicah, zaslužijo poseben status. Molan ob tem poudarja, da je celotna regija Posavje specifična, saj se Brežice, Krško in tudi Sevnica že več let razvijajo kot somestje.

Zorčič: Dobro bi bilo, če bi se najprej pogovorili znotraj regije

Kot pravi podžupan Jure Pezdirc, niti ni pomembno, ali so Brežice mestna občina ali neko strateško središče. »Pomembno je, da imamo vse potrebne inštitucije in ob tem še neko dodano vrednost. Na zahodni meji sta Nova Gorica in Koper strateški središči, na severni meji smo v Slovenj Gradcu in Mariboru po letu 1945 razvijali slovenstvo in s tem neko dodano vrednost, podobno na madžarski meji z Mursko Soboto. Na celotni hrvaški meji pa tega ni,« razmišlja Pezdirc. »In ne le da tega območja ne razvijamo, celo nasprotno, centraliziramo se v Ljubljani. Zato je naš cilj bodisi postati mestna občina bodisi strateško območje, kamor bo država vlagala neka dodatna sredstva.«

Po mnenju brežiškega občinskega svetnika, sicer predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča bi se bilo morda smiselno o spremembi zakona najprej posvetovati na ravni regije, »da vidimo, kaj bi to pomenilo tudi za druge občine, za regijo in ali to morda povečuje možnosti, da dobimo svojo pokrajino. Če je tako, potem je seveda treba zakon podpreti,« pravi. »Žal pa do tega pogovora ni prišlo in zdi se, da zdaj vsaka občina po svoje kuje stališča v zvezi s predlogom zakona.«