Kritika predstave Vročina: Na kateri točki se bomo vendarle uprli?
Avtorski projekt Vročina, ki ga je z mednarodno zasedbo ustvaril Žiga Divjak, nadaljuje niz režiserjevih angažiranih predstav, osredotočenih na pereča vprašanja sodobnosti, katerih pomena za naše življenje se morda sicer celo zavedamo, vendar jih v preobilici drugih vsakodnevnih težav (ali pa zgolj iz udobja in miselne lenobe) odrivamo nekam na stranski rob osebne in kolektivne zavesti. Takšni vsebinski naravnanosti, ki med drugimi obdeluje tematike ekološke krize, diktature kapitala in vse večje razčlovečenosti družbe, lahko sledimo že od Divjakovih akademijskih produkcij, z leti pa postaja tudi uprizoritveno ter sporočilno vedno bolj izostrena; prav to morda še posebej velja za Vročino, ki ne skriva, da je v prvi vrsti klic k spremembam – in je v tem povsem neposredna.
Predstava Vročina kljub pretežno »diskurzivnemu« značaju vsebuje tudi nekaj natančno odmerjenih in estetsko domišljenih »igranih« vložkov, ki so enako pretresljivi kot sama vsebina. (Foto: Matej Povše)
Za to ima sicer utemeljen razlog: obravnava namreč uničujoče učinke, ki jih ima delovanje človeka (ali natančneje, notranja logika neoliberalnega kapitalizma) na ok...
Avtorica Tanja Lesničar Pučko v kolumni z zgornjim naslovom (Dnevnik, 17. aprila) komentira novogradnjo na lokaciji bivšega letnega kopališča Ilirija...
Španski premier Pedro Sanchez je – mimo vseh vljudnih diplomatskih besed, javno izrečenih o podobnosti pogledov s slovenskim gostiteljem – v torek iz...