Do »zapuščenih« vrednostnih papirjev in njihove vrednosti bo od januarja 2022 upravičena državna Kapitalska družba, piše Nataša Bucik Ozebek v novi številki Nedeljskega dnevnika. V veliki meri gre za zapuščino certifikatov, ki smo jih Slovenci prejeli ob privatizaciji po osamosvojitvi.
Čeprav bi kdo mislil, da na denar ni mogoče pozabiti, podatki temu ne pritrjujejo. Konec avgusta so na KDD ugotavljali, da prenosa vrednostnih papirjev še vedno ni uredila petina lastnikov, na seznamu so imeli 51.269 upravičencev, ki so na svoje delnice pozabili ali pa zanje niti ne vedo. In kar preseneča še bolj: v klirinški družbi ocenjujejo, da se vrednost teh neprenesenih vrednostnih papirjev giblje okrog 15 milijonov evrov. Delnice zgolj enega od lastnikov, ki tega še ni uredil, so vredne kar 140.000 evrov.
Zakaj ljudje puščajo denar na računih, lahko bolj ali manj le ugibamo. »Zagotovo je kar nekaj razlogov v dedovanju. Gre za generacijo ljudi, ki so certifikat dobili med letoma 1994 in 1996, veliko teh je že pokojnih in vrednostni papirji so postali predmet dedovanja. Nekateri dediči za to vedo, drugi ne, zato je dobro, da na sodiščih preverijo, ali so bile delnice ob dedovanju priglašene. Lastništvo delnic lahko preverijo na KDD ali pa v svoji dokumentaciji, če jo imajo,« enega od razlogov pojasnjuje Igor Štemberger, dolgoletni predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika. Nadaljuje, da je lahko kdo nanje preprosto pozabil, drugi je lahko založil dokumente, tretji se je preselil daleč v tujino. Pove za primer, kako so s svojim dopisom presenetili delničarja z okrog 3000 delnicami Krke, za katere sploh ni vedel, da jih ima.
»Poleg tega si marsikdo misli, da je znesek majhen in da se tega ne splača urejati, a vseeno kaže preveriti – lahko je zaradi višje vrednosti delnic znesek zrasel. Ljudem svetujemo, naj vendarle preverijo vrednost svojega premoženja. Če je znesek manjši od dvajsetih evrov, so stroški urejanja verjetno res višji od dobička, a takoj, ko gre vrednost nad 50 evrov, je škoda, da tega ne uredijo. Če ne potrebujejo denarja sami, naj ga namenijo v humanitarne namene, za aparature v kliničnem centru, za srčne spodbujevalnike, za rakave bolnike… Koristneje bo, če si kupijo boljše smučarske čevlje za novo sezono, kot pa da vrednost prepustijo državi,« je slikovit Štemberger.
Tudi na KDD ugotavljajo, da so v precejšnjem številu primerov vzrok lahko še vedno trajajoči zapuščinski ali drugi sodni postopki in da velika večina teh upravičencev za vrednostne papirje ne bi iztržila niti 22,5 evra in je zato lastništvo takšnih vrednostnih papirjev ekonomsko neupravičeno.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Med »Jugoslovani« gre najbolje Slovencem
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da je šla prejšnji teden policija nad protestnike z vodnim topom in solzivcem, kaj se nam pa obeta na ponovnih protestih, kako gre 30 let po razpadu nekdanje države še vedno najbolje Slovencem, kako smo v zadnjih treh desetletjih priča izjemno hitremu razvoju mobilne telefonije, kako imajo imetniki vrednostnih papirjev le še malo časa za prenos sredstev na trgovalni račun, sicer jim jih bo država pobrala, kako petletnico delovanje praznuje Muzej iluzij v Ljubljani, kako zadnja leta v svetu bogatih in slavnih kosi nova droga fentanil ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.