Čeprav naj bi se avstrijska vladna kriza s kanclersko rošado zaključila, na političnem prizorišču vre še naprej. Nadaljuje pa se tudi preiskava malverzacij, očitanih nekdanjemu kanclerju Sebastianu Kurzu, ki je odstopil v soboto, in njegovim zaupnikom. Ti naj bi pred petimi leti rušili Kurzevega predhodnika na čelu ljudske stranke (ÖVP) Reinholda Mitterlehnerja z naročanjem prirejenih javnomnenjskih raziskav o šibki priljubljenosti Mitterlehnerja in omogočili politični vzpon Kurzu, kampanjo pa plačali preko finančnega ministrstva.
V parlamentu se je včeraj odvil oster dvoboj med poslanci ÖVP in opozicijo, ki je hotela v dveh ločenih zahtevah zrušiti finančnega ministra oziroma celotno vlado. Zaradi absolutne večine turkizno-zelene koalicije ÖVP in Zelenih sta oba predloga spodletela. Prvi preizkus po ponedeljkovem imenovanju Alexandra Schallenberga za novega kanclerja sta stranki torej prestali, čeprav so predvsem Zelene iz opozicijskih vrst pozivali, naj premislijo o svoji podpori ÖVP. Poslanci so zavrnili tudi zakonski predlog Neosa za več transparentnosti pri naročanju vladnih oglasov v medijih.
Svobodnjaki (FPÖ) so vložili nezaupnico proti celotni vladi, socialdemokrati pa interpelacijo zoper finančnega ministra Gernota Blümela, saj mu kot zaupniku Kurza ne verjamejo, da bodo pod njegovim vodstvom na finančnem ministrstvu izpeljali temeljito preiskavo očitanih prikritih nakazil za prirejene javnomnenjske raziskave o Mitterlehnerju. Da bi katera od vloženih nezaupnic uspela, ni bilo pričakovati, saj so se po Kurzevem odstopu Zeleni že pred dnevi odločili vztrajati v koaliciji.
g eger
Preden se je včeraj na izrednem zasedanju parlamenta odvil politični dvoboj med vlado in opozicijo, ki je ostro udrihala čez Kurzev sistem obračunavanja s političnimi nasprotniki in njegov mafijski način vodenja države in stranke, kot so trdili opozicijski poslanci, je pozornost javnosti za kratek čas pripadla jutranji aretaciji ene od ključnih oseb v aferi. Potem ko naj bi vodja spornih javnomnenjskih raziskav Sabine Beinschab zbrisala trdi disk svojega računalnika, jo je policija aretirala zaradi suma prikrivanja sledi. Njeno pridržanje je pozneje odmevalo tudi v parlamentu. A se je opozicija osredotočila na kritike Kurza in finančnega ministra Blümela, veliko negodovanja pa je vnovič požel nastop kanclerja Schallenberga.
Ta je namreč napovedal nadaljevanje začrtane Kurzeve poti, med prednostnimi cilji pa ni omenil boja proti korupciji. Čeprav je opoziciji ponudil roko sodelovanja pri reševanju težav, so bili poslanci zgroženi, da je 104 strani dolg nalog za policijske preiskave, ki so mu ga izročili, odložil kar na tla ob svoji mizi. Novi kancler se je za to pozneje opravičil, rekoč, da ni hotel biti nevljuden. Veliko nezadovoljstva je bilo v opoziciji tudi zaradi Schallenbergovega izraženega nerazumevanja za interpelacijo proti Blümelu le dan pred potrjevanjem novega proračuna.
In če je v ÖVP v minulih dneh prišlo do jasnega odmika vplivnih deželnih glavarjev od Kurza, so ministri in poslanci očitno sledili strankarski liniji. »Kdor slepo sledi, ne more vladati,« se je na Schallenbergov nastop denimo odzvala voditeljica socialdemokratov Pamela Rendi Wagner.
