Oktober se je za svetovne delniške trge začel pozitivno, vendar smo v preteklem tednu videli precej dnevne volatilnosti. Evropske delnice je pretresala visoka rast energentov, predvsem nafte ter zemeljskega plina. Trge je v sredo pomiril ruski predsednik Vladimir Putin, ki je napovedal dodatno dobavo zemeljskega plina Evropi in stabilizacijo svetovnega energetska trga. Vsi trije glavni indeksi ameriški delnic so pretekli teden zaključili višje. Vlagatelje na ameriških trgih je v začetku tedna skrbel predvsem dogovor o vladnem zadolževanju. Četrtkova novica, da sta obe strani senata vendarle dosegli sporazum o višini dolga, je ublažila skrbi. Pozitiven teden je malenkost pokvarilo poročilo o trgu dela, zaradi česar so tečaji ameriških delnic petek zaključili nižje.
Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je po objavi novih podatkov o zaposlovanju ponovno poskočila ter teden zaključila pri +1,61 %. Poročilo o trgu dela je razočaralo vlagatelje, saj se je število novih delovnih mest v septembru povečalo za 194 tisoč, kar je manj od pričakovanih pol milijona. Stopnja brezposelnosti se je znižala na 4,8 %, vendar ostaja nad nivojem pred začetkom pandemije, ko je znašala 3,5 %. Letna rast plač je dosegla 4,6 %. Višje plače bi lahko ustvarile inflatorne pritiske in sprožila so se ugibanja, da bi lahko ameriška centralna banka začela zavirati svojo denarno politiko že prihodnji mesec. Cene energentov so narasle do novih rekordov, saj se poraja strah o najhujšem pomanjkanju v zadnjih desetletjih.
Ponudbe je preprosto premalo, saj se proizvodnja po pandemiji prebuja prepočasi, logistične težave pa dodatno povečujejo pritisk. Zaradi pomanjkanja zalog so se cene nafte dvignile na najvišjo raven v treh letih, pri čemer sta nafta Brent in WTI teden zaključili pri 82 USD oziroma 79 USD za sod. Članice naftnega kartela OPEC+ so se v ponedeljek odločile, da ne bodo priskočile na pomoč k umiritvi rasti cen nafte, saj bo skupina nadaljevala s svojim prvotnim načrtom o postopnem sproščanju 400.000 dodatnih sodčkov nafte na mesec. Cena zemeljskega plina na nizozemski borzi TTF za dobavo naslednji mesec je v sredo dosegla najvišjo vrednost 159,95 EUR za megavatno uro. Toda trend rasti cen se je kmalu obrnil, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin namignil, da bi lahko njegova država Evropi dobavila dodaten plin. Megavatna ura zemeljskega plina je tako teden zaključila pri 88,11 EUR, oziroma skoraj polovico nižje od tedenskega vrha. V letošnjem letu se je zemeljski plin na nizozemski borzi TTF podražil že za 400 %. Delnice v Evropi so kljub znatni volatilnosti teden končale višje. Vseevropski indeks STOXX Europe 600 je napredoval za 0,97%, pri čemer so bile v ospredju delnice finančnega sektorja. Slednje je predvsem posledica pričakovanj, da bi potencialno višje obrestne mere in vse bolj strma krivulja donosnosti pripomogle k povečanju neto obrestnih marž bank.
Mnoga podjetja zmanjšujejo napovedi dobičkov zaradi naraščajočih cen surovin in vse pogostejših težav v dobavah ter motnjah v proizvodnji. Trend je še posebej viden v avtomobilskem sektorju, kjer proizvajalca BMW in Renault računata na dvig cen avtomobilov, s katerim bi delno nadomestila izgube zaradi pomanjkanja polprevodnikov. Nemška skupina polprevodnikov Infineon Technologies zdaj pričakuje, da bo operativna marža dosegla rekordnih 20 %, vodstvo pa meni, da bi se lahko trend zviševanja marž nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
