Nižja kazen od pričakovane bi tako lahko pozitivno vplivala na razpoloženje vlagateljev, da ponovno premislijo o negativnem vplivu na panogo v luči kitajskega državnega obračunavanja s tehnološkimi podjetji. Negativni vpliv bomo najverjetneje čutili, vse dokler se situacija ne umiri. Prizadevanje kitajskih oblasti, da bi obvladovale tehnološke velikane in jih vključile v svoj program skupne blaginje, traja že skoraj eno leto. K razmisleku o vrednotenju tehnoloških delnic pripomorejo tudi vse višji donosi obveznic.
Med investitorji zadnje čase vse pogosteje slišimo besedo stagflacija, kar poenostavljeno pomeni, da je to obdobje, v katerem se BDP ne povečuje ali pa se povečuje zelo počasi, hkrati pa se zvišuje splošna raven cen. Cene energentov okoli nas so se drastično povišale, potrošniške cene v ZDA so na letni ravni višje za 5,3 odstotka, v območju evra za 3,4 odstotka, v Rusiji za 7,4 odstotka in v Braziliji za 9,7 odstotka. Vse težje govorimo le o začasnem inflacijskem pritisku – vse večja je verjetnost, da bodo centralne banke primorane zaostriti sicer zelo ugodne monetarne pogoje. Centralne banke so nekaj časa razlagale, da nekoliko višja inflacija ni problematična, saj je povprečna raven v zadnjih letih še vedno nižja od ciljne, ki je navadno okoli dveh odstotkov. V tem trenutku težko govorimo o neizbežni stagflaciji, vsekakor pa je smiselno temu v bodoče nameniti več pozornosti.