Na NIJZ cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo. Je pa cepljenje še posebej priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni, to so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, osebe, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhnim otrokom (od pol leta do dveh let starosti) in njihovim družinskim članom, nosečnicam in njihovim družinskim članom, zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter zaposlenim v domovih starejših občanov, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, ter drugim delavcem v nujnih službah.

Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa lahko bolezen poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice, in tudi z višjo smrtnostjo. Pri teh skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.

Za cepljenje v ambulantah območnih enotah NIJZ se je treba naročiti

Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa izvajajo tudi na območnih enotah NIJZ. Za cepljenje v ambulantah območnih enotah NIJZ se je treba naročiti.

Osebe, ki bodo želele opraviti cepljenje proti gripi, morajo izpolnjevati PCT-pogoj (preboleli, cepljeni, testirani). Osebe, ki PCT pogoja ne izpolnjujejo, pa bodo morale izpolniti epidemiološki vprašalnik, navajajo na spletni strani NIJZ.

Virusi gripe se pogosto in hitro spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zato se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devetih let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.

Čeprav v lanskoletni sezoni ni bilo uradno zabeleženega nobenega primera gripe v Sloveniji, pa je cepljenje izjemno pomembno in smiselno tudi letos. To velja zlasti za skupine, pri katerih gripa lahko poteka težje ali z zapleti. Lanskoletne okoliščine so bile namreč specifične, saj so bile šole, fakultete in vrtci zaprti precej časa, ljudje so se zaradi epidemije covida-19 manj družili ter upoštevali tudi ostale ukrepe, ki zmanjšujejo pojavnost covida-19 in hkrati delujejo tudi v smeri zmanjševanja prenosa respiratornih virusov, vključno z gripo. Letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa.

Ob tem na NIJZ poudarjajo, da cepljenje proti covidu-19 ne zaščiti pred gripo, in obratno, saj gre za cepljenji proti različnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom.

Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe, to so okužba krvi, sepsa, meningitis in pljučnica.

NIJZ je sicer za letošnjo sezono naročil 360.000 odmerkov cepiva proti gripi.