Ali bodo čakalne dobe, s katerimi se sicer spopadajo tudi drugih igralnih sistemov željni uporabniki (mimogrede: to še zdaleč niso samo desetletniki, povprečna starost kupca v ZDA je denimo 28 let), resnično tako dolge, je sicer v tem trenutku težko napovedati. A optimizma v smislu, da bodo vsi, ki si konzol želijo, te kmalu lahko kupili, ni na vidiku. In razlog – pomanjkanje čipov. Da, enak, kot je tudi za na teh straneh že večkrat omenjene težave pri izdelavi avtomobilov, zaradi česar so jih letos, tako kot igralnih konzol, izdelali precej manj od povpraševanj.

Toda zakaj se pomanjkanje čipov, ki jih najdemo v domala vseh sodobnih elektronskih izdelkih, od električne zobne ščetke naprej, daleč najbolj občuti ravno v omenjenih panogah, v večini drugih pa skorajda ne? Vse skupaj izvira že v čas pred pandemijo covida-19. Izdelovalci čipov so bili namreč že pred njo povsem na robu svojih zmogljivosti, nato pa so se nanizali nesrečni dogodki. Zaradi covida so njihove tovarne za nekaj časa zaprli, sledila je zgodovinska suša v Tajvanu, kjer izdelajo več kot polovico svetovne proizvodnje vseh čipov (voda je pri izdelavi ključna), povpraševanje ljudi, ki so ostali doma, pa je po konzolah izjemno naraslo. Hkrati sta novembra lani na trg prišli novi generaciji omenjenega playstationa in tudi Microsoftovega xboxa, kar že tako vselej predstavlja gromozanski skok v prodaji, ko vse skupaj seštejemo, pa čipov za te izdelke enostavno ni bilo (in jih še ni) dovolj. Pa avtomobili? No, pri njih so poleg nekaterih že omenjenih razlogov svoje dodali še proizvajalci, ki so domala vsi po vrsti narobe ocenili položaj in začeli skorajda panično odpovedovati naročila čipov. Proizvajalci teh so se zato obrnili k drugim kupcem, predvsem v tehnološkem sektorju, kjer je bilo povpraševanje ob covidu in delu od doma prav tako precej večje. In ko so se proizvajalci avtomobilov zavedli, da čipe znova potrebujejo, teh zaradi omenjene preusmeritve (spet) enostavno ni bilo (in jih še ni) dovolj.

Slabe odločitve, povečano povpraševanje in, kot vselej pri takih rečeh, smola. To je torej zmes, ki je pripeljala do tega, da je avtomobilska industrija v krču, da se oži proizvodnja in se torej spet zapirajo tovarne. Po vsem svetu, čeprav čipi v veliki večini prihajajo le iz Azije. In še nekaj časa bo tako, upati gre, da vendarle manj kot leto dni. Vmes pa ne bi bilo slabo (kot še na kakšnem drugem področju, denimo pri izdelavi baterij za električna vozila), če bi kakšno tovarno začeli graditi tudi v Evropi. Pa čeprav je to lažje reči kot storiti. Vložek v že niti ne tako veliko takšno tovarno se namreč meri v 10 in več milijardah evrov, proces proizvodnje pa je zelo sofisticiran.