Kolesarska sezona 2021 v svetovni seriji se je zaključila z eno izmed petih najpomembnejših enodnevnih dirk v sezoni – s 115. dirko po Lombardiji oziroma spomenikom odapdlega listja. Po novi izjemni sezoni za slovensko kolesarstvo, so bila tudi na zadnji dirki pričakovanja izjemno visoka. Kako tudi ne, ko pa je Primož Roglič (Jumbo-Visma) v zadnjem tednu zabeležil dve zmagi na italijanskih klasikah (dirka po Emiliji in Milano-Torino) in je v dirko vstopil kot prvi favorit, dvig forme je nakazal tudi zmagovalec dirke po Franciji Tadej Pogačar (UAE Emirates), že celotno jesen pa je odlične rezultate beležil Matej Mohorič (Bahrain-Victorious). Tako Pogačar kot tudi Mohorič sta ob Rogliču spadala v najožji krog favoritov za zmago, zato se je pričakovalo izboljšanje najboljše slovenske uvrstitve na jesenskem spomeniku, ki jo je leta 2008 zabeležil Jani Brajkovič. Belokranjec je 102. izvedbo v dresu Astane zaključil na izjemnem drugem mestu. Na startu dirke sta bila tudi še Jan Polanc (UAE Emirates) in Domen Novak (Bahrain-Victorious), ki pa imata v svojih ekipah vlogo pomočnikov in nista merila na najvišja mesta na končni razvrstitvi. Visoke slovenske apetite je upravičil prvi kolesar sveta Tadej Pogačr, ki je v ciljne sprintu ugnal domačina Fausta Masnado. Primož Roglič je bil četrti.

Si je Novak zagotovil pogodbo za prihodnjo sezono?

Letošnja izvedba Il Lombardie je potekala v obratni smeri, kot je sicer običajno. Kolesarji so se na 239 kilometrov dolgo pot tokrat podali iz Coma in zaključili v Bergamu. Zato so se že po 30 kilometrih srečali z najbolj znanim vzponom dirke na Madonno del Ghisallo. Tam se je izoblikovala ubežna skupina desetih kolesarjev, med njimi pa se je znašel tudi 26-letni član Bahrain-Victoriousa Domen Novak. Slovenec, ki v letošnji sezoni ni veliko dirkal in še nima pogodbe za prihodnjo sezoni, je bil v ubežni skušini zelo dejaven. Veliko časa je preživel na čelu in je bil najbolj zaslužen, da je prednost skupine narasla tudi na več kot 6 minut. Glavnina v ozadju ni paničarila. Večino časa so ubežnike nadzorovale tri ekipe: Jumbo-Visma za prvega favorita Rogliča, Deceunick-QuickStep, ki velja za najmočnejšo ekipo za enodnevne klasike ter Israel Start-Up Nation, ki je na čelu vozila malce presenetljivo.

Ob visoki prednosti ubežnikov, je tudi ritem v glavnini hitro narastel in prednost je hitro padla na ulovljive tri minute. Še bolj razburljivo dirkanje v glavnini se je začelo na tretjem vzponu dneva (od šestih), slabih 90 kilometrov do cilja. Ko so se kolesarji vzpenjali na četrti vzpon dneva Dosseno, so noge v glavnini zasrbele tudi nekatere kolesarje, ki so spadali v širši krog favoritov. Prednost ubežnikov je zato hitro padla pod dve minute, a na čelu dirke je bil še vedno v središču pozornosti Domen Novak. Prepričljiva vožnja 26-letnega Gorenjca, ki se je za tako vožnjo odločil načrtno in v upanju, da si pridobi zaupanje katerekoli ekipe za prihodnjo sezono, se je nadaljevala tudi preko najvišje točke dirke prelaza Zambla Alta. A v ozadju je ubežnikom že za vrat dihala glavnina, ki je 60 kilometrov do cilja zaostajala zgolj še pol minute. Na spustu iz iz vzpona so bili ubežniki do končno ujeti in samopromocija Novaka se je zaključila po približno 160 kilometrih vožnje na čelu.

Pogačar na čelu zamenjal Novaka

Po spustu iz prelaza Zambla Alta se je začel še zadnji pravi vzpon dneva prelaz Ganda. Na 9,2 kilometrskem vzponu s povprečnim naklonom 7,3% je prvi napadel morski pes Italijan Vincenzo Nibali, ki pa ni prišel daleč. Italijan pa je predramil prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki je sam nadaljeval akcijo in si je hitro privozil prednost. Na napad dvakratnega zmagovalca dirke po Franciji, ki je prvič nastopil na dirki po Lombardiji, ni reagiral nihče. Slovenec si je privozil več kot pol minute prednosti do zaključka vzpona 30 kilometrov do cilja pred večjo zasledovalno skupino v kateri je bil od Slovencev še Primož Roglič. Vmes se je nahajal še Italijan Fausto Masnada (Deceunick-QuickStep), ki se je edini podal za 23-letnim kolesarjem iz Klanca pri Komendi. Domačin iz Bergama je Slovenca ujel ob koncu spusta 16 kilometrov do cilja. Večja zasledovalna skupina je še vedno zaostaja 45 sekund, zato je bilo možnosti za uspeh Pogačarja in Masnade vse več.

Tudi v naslednjih kilometrih v ozadju ni prišlo do sodelovanja in vodilna dvojica je ob vstopu v zadnjih pet kilometrov še vedno držala 45 sekund prednosti. Slabo je v ospredju kazalo tudi Pogačarju, ker mu Italijan Masnada pri narekovanju tempa ni pomagal niti za trenutek in se je varno vozil v zavetrju prvega kolesarja sveta.

Prvi kolesar sveta z novo predstavo za anale

V Bergamu je štiri kilometre do cilja sledil še en vzpon do starega mestnega jedra. Tadej Pogačar je poskušal z dvema eksplozivnima napadoma, a borbeni Italijan ni spustil kolesa Slovenca. Italijan je ob samem zaključku vzpona napadel tudi sam, a sta oba kolesarja skupaj prišla do vrha in do cilja sta imela še tri kilometre. Skupina v ozadju je ob izjemni vožnji vodilne dvojice izgubila možnosti, da bi se vrnila v boj za prestižno zmago. Četudi bi ji to čudežno uspelo, pa tam ne bi bilo Rogliča, ki na vzponu do starega mestnega jedra ni zdržal visokega ritma in se je sprijaznil, da tako kot leta 2019, ne bo upravičil vloge prvega favorita. Zmagovalca je nato odločil ciljni sprint med Pogačarjem in Masnado, v katerem je bil v boljšem položaju domačin, ki se je ves čas držal zadka kolesa Pogačarja. A izjemni Slovenec ni obupal, izjemno je pospešil v zadnjih 200 metrih in Italijana ni spustil pred seboj. Pogačar je s tem osvojil še drugi svoj drugi spomenik v karieri in v tej sezoni, saj je pred tem že slavil na dirki Liege-Bastogne-Liege. Postal je prvi kolesar prvi kolesar po letu 1970, ki je v istem letu osvojil dirko po Franciji in spomenik po Lombardiji. Postal je tudi najmlajši zmagovalec prestižnega spomenika po letu 1969. Res nova predstava za anale in zasluženo bo prezimil kot najboljši kolesar sveta.

V ozadju se je Roglič znova priključil skupinici in je poskušal s sprintom za tretje mesto. Dolgo je kazalo, da bosta dva Slovenca končala dirko na odru za zmagovalce, a je nekdanjega smučarskega skakalca prehitel Adam Yates, ki je tako končal kot tretji, Roglič pa četrti.

»Danes je bil na srečo dober dan«

»Danes je bil res težek dan. Ko sem se odločil za napad, sem mislil, da bo še kdo prišel z mano. Solo zadnji vzpon in spust, vedel pa sem, da je v ozadju Masnada, da pozna te ceste in me bo prej ali slej ujel na spustu. Nisem pa vedel, da mi ne bo menjal na koncu. Imela sva dovolj prednosti pred zadnjim klancem in finišem,« je v slovenščini organizatorjem dirke dejal Pogačar.

»V tem zadnjem delu sezone sem bil kakšen dan dober, spet drug dan ne. Danes je bil na srečo dober dan. Ne vem, kaj to pomeni zgodovinsko. Vsaka zmaga je zame pomembna, še posebej ta, saj sem dolgo sanjal, da bi na teh italijanskih cestah tekmoval z najboljšimi. Zdaj sem tukaj in sem zmagal, noro je,« je o zgodovinskem vidiku letošnje sezone še razmišljal 23-letni slovenski zvezdnik.

Roglič je po dirki povedal: »Res je, bilo je težko. Ko nimaš pravih nog, kot jih nisem imel sam, je še toliko težje. Precej sem trpel. Na koncu je noro, da sem sploh prišel do takšnega rezultata. Seveda smo ciljali na sam vrh, ampak konec koncev nismo bili dovolj dobri.«

Kljub vsemu je s sezono zadovoljen. »To je bila sezona z veliko vzponi in padci, toda iz nje bomo vzeli le tisto najboljše, lepe spomine. Zdaj pride na vrsto zaslužen dopust,« je dodal in ocenil tudi rojakovo zmago. »Za Tadeja ni kaj dodati, zaslužil si je zmago. Bil je daleč najmočnejši. Če bi lahko šel z njim, bi, ampak nisem imel pravih nog. Nekako sem se samo držal zraven in čakal na zaključek,« je priznal Roglič.