V zadnjih dveh desetletjih smo številne nove tehnologije že usvojili, jih poznamo in jim zaupamo, predvsem pa so postale cenovno enake starim navadam in rešitvam, ki jih je povozil čas. K odločnim spremembam nas bo potisnila tudi nova Direktiva o skoraj ničenergijskih stavbah, ki bo v kakem letu dni že vključena v naš pravni red.
Masivna gradnja
Ta način gradnje je Slovencem najbolj pri srcu, namreč da je stavba trdna, »močna«, trajna … In tudi skladna s tradicijo gradnje z opeko. Zagovorniki takšne gradnje trdijo, da gre za zdrav naraven material in da takšne hiše »dihajo«. Res je material na oko prijazen, domač, vendar opeka brez betonskih vezi in plošč v našem seizmičnem okolju ne more biti edini uporabljen material pri gradnji konstrukcij. Tudi navajanje »dihanja« opeke je skregano s pametjo, saj gre za difuzijo vodne pare, ki jo opeka bolj prepušča kot denimo beton, nikakor ne za izmenjavo zraka, torej opečni zidovi prav nič ne prezračujejo stavbe. Naravni ometi lahko delno uravnavajo vlažnost notranjega zraka, vendar so takšni ometi lahko na katerem koli konstrukcijskem sistemu.
Res pa je tehnologija gradnje z opeko naredila velik skok naprej ter rešila številne toplotne mostove in tudi gradnja ni več potrebna z malto, ampak je dovolj, da uporabimo penasto toplotno izolacijsko maso. Zato nova, moderna opečna gradnja ostaja v konkurenci za najboljšo gradnjo tudi v prihodnje. Enako dobra je lahko tudi gradnja z zidaki iz penastega betona, ki imajo nekaj lastnosti betona, nekaj pa opečnih elementov. Velika konkurenca opečni gradnji je gradnja v litem betonu. Gledano s stališča gradbinca je liti beton nekaj, kar operativa najbolj obvlada; razviti so opažni sistemi in delavcem ni treba povedati nič novega, saj vse že vedo. Tak način gradnje je na prvem mestu praktično povsod, kjer se gradi večstanovanjske ali poslovne stavbe. Tudi statika takšnih objektov je najbolj predvidljiva in ima velike rezerve glede nosilnosti in potresne varnosti. Tudi prvo večstanovanjsko pasivno hišo v Sloveniji (v Šiški v Ljubljani) smo gradili na tak način
(https://dans.si/?p=62).
Prefabricirani sistemi
Za samostojne stanovanjske hiše so razvili več montažnih prefabriciranih sistemov, nekakšnih velikih »opek« is stiropornega, izolacijskega materiala. Te izredno lahke zidake polagamo drug na drugega in lahko brez velikega napora položimo vse stene v eni etaži v enem samem dnevu. Zidaki imajo kovinske sponke med zunanjo debelejšo in notranjo tanjšo (5 cm) izolacijsko steno in v njih je dovolj prostora za vertikalno in horizontalno armaturo, ki jo vgrajujejo, kot bi delali z lego kockami. Ko je etaža sestavljena, se zidove podpre v natančno vertikalno pozicijo, že drugi dan jih lahko napolnimo z betonom in etaža po dveh ali treh dneh že trdno stoji. Prednost teh zidakov pred klasičnim betoniranjem so posebni detajli, ki predvsem okoli odprtin praktično onemogočajo toplotne mostove. Razlika v času in kakovosti je izredno velika. Prvi dve masivni hiši v Sloveniji smo gradili pod Šmarno goro v Ljubljani: eno z navadno opeko in drugo s takšnimi izolacijskimi zidaki in na lastni koži smo občutili svetlobno razliko med prvo in drugo gradnjo, ki je bila hitra, enostavna, kakovostna in praktična. Namreč izolacijski zidaki imajo notranjo steno debelo okoli 5 cm, kar je ravno dovolj za polaganje instalacij. Praktično po nekaj dneh lahko zunaj in znotraj nanesemo lepilo in zaključni omet, ne da bi se ukvarjali s katerim koli toplotnim mostom. Kmalu so tudi naša podjetja spoznala čarobno moč tovrstne prefabrikacije in zato imamo že zdaj vsaj dva enako kakovostna sistema tovrstne gradnje v Sloveniji. Torej če boste gradili v betonu, lahko s spretnimi rokami in olfa nožem naredite velik del hiše kar sami
(https://jubhome.eu/gradnja-hise/).
Montažna gradnja
Pod tem nazivom si predstavljamo predvsem v Sloveniji znane ponudnike montažnih hiš, vendar je tudi nekaj takšnih ponudnikov, ki gradijo netipske hiše, po vašem načrtu. V grobem ločimo montažno gradnjo na panelne sisteme, kjer so cele stene narejene v tovarnah, in na skeletno gradnjo, pri kateri se na mestu naredi lesen skelet, ki se ga potem zapre bodisi s stenami bodisi z zasteklitvami. Oba načina imata določene oblikovalske zakonitosti.
Montažna gradnja, ki je zunaj naših meja enako dobra in spoštovana kot masivna gradnja, ima v Sloveniji manjšo naklonjenost kupcev, kar pa je krivično, saj ima takšna gradnja veliko prednosti: hitrost, vnaprej domišljeni detajli, manjša možnost toplotnih mostov, velika odpornost proti potresu … Glaven očitek tej gradnji je njena cena, ki ni bistveno nižja kot pri klasični masivni gradnji in njeni manjši toplotni vztrajnosti. Morda tudi kdo misli, da je montažna hiša manj vredna kot masivna, da je slabša naložba, vendar osebno o tem dvomim. Namreč ko bo nekoč nekdo bodisi obnavljal ali podiral to danes novo hišo, bo imel veliko manj stroškov z montažno kot z masivno stavbo. Predvsem moramo vedeti, da hiše ne gradimo za vekomaj in za vse generacije za nami – gradimo jo za sebe in sedaj in mora dobro delovati vsaj 50 let. Tudi obseg stavbe naj bo ravno pravšnji, raje soba manj in višja kakovost kot obratno.
