Časi, ko so bili filmski protagonisti zaviti v meglo cigaretnega dima, so že desetletja za nami. Če dobro pomislimo, se je težko spomniti celo filmov, v katerih, ko gre za ameriške filme, sploh kdo prižge cigareto. Tobaka. Marihuane že, ker je ta, sploh v ameriški družbi, dobila vlogo zdravilnega sredstva za vse bolj depresiven srednji sloj, tobaka pa ne boste videli pogosto. »Tako sem se veselila zelenega oblaka dima, a to ni bilo mogoče. V letu 2021 to ni dovoljeno. Ne želim promovirati kajenja, a prav tako ne poskušam promovirati odiranja pasjih mladičev,« je nedolgo nazaj med promocijo filma Cruella na primer zavzdihnila Emma Stone. Igralka je s svojim obžalujočim monologom želela povedati, da bi bila njena Cruella bolj pristna in da bi se sama lažje vživela v lik, če se kajenju ne bi odpovedala, a je v resnici s tem pokomentirala tudi današnje hiperkorektne čase. Cruelle de Vil, kakršno smo poznali do 21. stoletja, torej s cigareto in ustnikom, ki ga je vrtela v rokah tako v animiranem filmu 101 dalmatinec iz leta 1961 kot v igranem filmu z Glenn Close iz leta 1996, ni več. Nova Cruella ne kadi in nova Cruella, čeprav je bila njena obsedenost z dalmatinci in njihovo modno kožo vse doslej bistvenega pomena, ne odira psov.
Galaksija brez kadilcev
Medtem ko je prijaznejši odnos do psov menda narekovala avtorska svoboda, vprašanje kajenja ni tako svobodno. D...
