Poimenovana je »Govorimo odkrito« in prav takšna je tudi vsebina pesmi, za katero je Rosenman dobil navdih po poslušanju reperske pesmi Joynerja Lucasa, ki govori o rasizmu v ZDA. Iskati je začel partnerja za projekt in ga našel v Zakoutu, palestinskem Izraelcu, s katerim delita prepričanje, da morajo Izraelci in Palestinci znati sobivati drug z drugim v dveh državah. V pesmi si izpovesta vse očitke, stereotipe in frustracije, ki obstajajo v odnosu med narodoma in jih je Rosenman v preteklih letih slišal v pogovorih s prijatelji. Rosenman v rasističnem tonu Zakoutu očita, da ni služil v izraelski vojski, da nadleguje izraelske ženske, izvaja umore zaradi časti družine, in hkrati poje, da vedno postane sumničav, ko zasliši arabski jezik. Zakout mu v reperskem dialogu vrača z ugotovitvami, da so Izraelci pozabili, kako je biti manjšina, da je nakba realnost, da Izraelci ne želijo živeti ob Arabcih, čeprav jim ti gradijo domove, in da morajo Izraelci za opravičilo svojih dejanj uporabljati holokavst. »Ta projekt je nastal, da bi nam pokazal, da smo do neke mere vsi rasisti. Če smo si pripravljeni priznati ali ne, mnogi Izraelci zvenijo tako,« pravi Rosenman. S pesmijo dvojec ne išče všečkov na družbenih omrežjih, temveč želi v družbi sprožiti razpravo o sobivanju s sosedi. Prvi odzivi so zanju ohrabrujoči. Rosenmana je na cesti ustavil tudi ultraortodoksen Jud in se mu zahvalil za pesem.