Kot prvo so večinoma nasilne, rade se vsaj v frakcijah sprevračajo v vandalizem in oškodovanje tuje lastnine, kar sproža policijsko nasilje; kot drugo, ne le da nasprotujejo proticovidnim ukrepom vlade, temveč obstoj virusa in epidemije celo negirajo, kar je po svoje noro; in kot tretje, uperjene so proti vsem, ki nanje gledajo z določeno skepso. So namreč absolutistične, tako kot politika, ki jo obsojajo. Ko vidim iztegnjene sredince proti TV-kameram, ko slišim žaljivke na račun reporterjev in snemalcev, ki so na kraju dogajanja, da jih prikažejo in o njih poročajo, ko vidim napise »Zdravniki vrnite licence«, si razlagam, da ves ta revolt, ves ta gnev ni namenjen le oblasti, ampak vsej družbi, vsej preostali javnosti, strokovni in obči, da Stevanovićevi protestniki, če odmislim dobromisleče, ki so jim pridružujejo, niso sposobni razločevanja med dobrim in zlim, sploh pa se ne zavedajo ločnice med družbeno urejenostjo in anarhijo. Povedno, da Milana Kučana in še druge razumnike videvamo na Trgu republike samo ob petkih in da smo na zadnjem petkovem shodu prebrali transparent: »Da uporu! Ne teorijam zarote! Sreda ni petek!« Ločnica je torej jasna.

Verjamem, da mnogi demonstranti kot raper Zlatko gredo sem in tja oziroma na vse proteste, kdor koli jih že organizira in sklicuje, in da bodo to počeli toliko dolgo, kolikor bo Janez Janša vztrajal z vladanjem. Sam pa menim – apel gre vsem dobromislečim! – da bi morali pregrete strasti umiriti in se predvsem strezniti, kar pomeni sodelovati, če že, le še na manifestacijah zoper nespodobno in osovraženo oblast, ki bodo zmogle ohranjati miroljubnost in dostojanstvo ter podajale sporočila, ki bodo jasna in uresničljiva. Covid žal obstaja, o tem ni dvoma, obremenjuje zdravstvo, gospodarstvo, vsakdanje življenje, vso družbo, in ubija, a se mu lahko zoperstavimo na bolj mehak in družbeno sprejemljiv način, zagotovo s cepljenjem, ki pa mora ostati prostovoljno, in z vsemi previdnostnimi ukrepi, ki jih poznamo od začetka okužbe: fizična distanca, maska, razkuževanje. Precepljenost je še vedno prenizka, da bi razglašali skorajšnji konec krize. Zamenjajmo komunikatorje, od Kacina in Poklukarja do Kreka in Beovićeve, predvsem pa premierja. Torej, odstop vlade in predčasne volitve čim prej! Krepko že zamujamo, zato imamo danes Stevanovića, granitne kocke, vodni top, solzivec ter veliko sovraštva in žalosti.

Aurelio Juri, Koper