Po pridržanju Zorana Stevanovića in Zlatana Čordića - Zlatka v torek popoldne je policija napela vse sile, da bi zoper oba domnevna organizatorja torkovih protestov – v času, ko je veljal 9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije – našla obremenjujoče dokaze. Z njimi bi lahko prepričali preiskovalne sodnike, da sta potencialno nevarna oziroma da obstaja ponovitvena nevarnost storitve kaznivega dejanja. Policija je popoldne pojasnila, da so oba pridržali 5. oktobra »zaradi utemeljenih razlogov za sum, da sta bili izvršeni kaznivi dejanji hujskanja k upiranju po 1. in 2. odstavku 302. členu kazenskega zakonika«.
Z NPU nad Stevanovića in Zlatka
Preiskavo, ki so jo začeli ljubljanski kriminalisti, so prevzeli kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki slovi kot specialna kriminalistična enota slovenske policije. Na policiji so to utemeljili s preobilico podatkov, ki jih morajo obdelati v relativno kratkem času, saj so se razlogi za pridržanje iztekli po 48 urah od pridržanja, torej danes zvečer. Očitno je, da policija ni zbrala dovolj dokazov, da bi Stevanovića privedli pred preiskovalnega sodnika, saj so ga okoli 18. ure izpustili. Njegov odvetnik David Gradišek je za Dnevnik pojasnil, da so v NPU očitno spoznali, da kljub dvema hišnima preiskavama niso našli znakov, da bi njegova stranka hujskala k upiranju. »Stevanović je vedno deloval javno, nikoli ni ničesar skrival, njegovo delovanje je bilo vsem na očeh. Tudi hišne preiskave niso bile potrebne, ker se je izkazalo, da niso potrdili utemeljenih sumov, da bi Stevanović hujskal k upiranju,« je pojasnil Gradišek. Vse to je vplivalo na to, je dodal, da so se na tožilstvu odločili, da Stevanovića sploh ne pošljejo pred preiskovalnega sodnika. Kar pomeni, je prepričan Gradišek, »da policijsko pridržanje sploh ni bilo potrebno in je bilo zato nezakonito«.
Za preiskavo policije
Tudi Zlatana Čordića - Zlatka so po obravnavi pred preiskovalno sodnico izpustili na prostost, je zvečer pojasnil njegov odvetnik David Sluga. Samo zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom je opisal kot naporno. Na okrožnem sodišču so pojasnili, da je tožilstvo v tem primeru predlagalo odreditev pripora za en mesec zaradi ponovitvene nevarnosti, vendar preiskovalna sodnica pripora ni odredila. O predlogu tožilstva bo odločal senat okrožnega sodišča v Ljubljani.
Potem ko sta bila oba protagonista torkovih protestov izpuščena, se pozornost javnosti usmerja na policijo in njene postopke v središču Ljubljane, kjer so za obvladovanje nekajtisočglave množice porabili več kot 400 plinskih nabojev in granat. Mirovni inštitut je pozval varuha človekovih pravic k preiskavi uporabe prisilnih sredstev policije, ker so prepričani, da je policija zlorabila svoja pooblastila. Dvome o ustreznosti delovanja policije so izrazili tudi v Sindikatu policistov Slovenije. Predsednik sindikata Kristjan Mlekuš se na podlagi številnih pobud članov sprašuje, ali je policijsko vodstvo ob varovanju evropskega vrha res odrejalo nepristranska, strokovno utemeljena in zakonita navodila in ukaze pri uporabi pooblastil prisilnih sredstev. Policijski sindikat Slovenije (PSS) pa generalnega direktorja policije Antona Olaja v pismu prosi za pojasnila, kako je potekalo poveljevanje na torkovih protestih.
