V tajvansko območje zračne obrambe (IOZO) je od petka, ko je bil kitajski nacionalni praznik, priletelo rekordno število kitajskih letal. V Tajpeju navajajo, da jih je bilo skoraj 150 in s tem največ v zadnjih desetletjih, ter bijejo plat zvona, da lahko – če drugega ne – pride do nesporazuma in strelov na območju Tajvanske ožine, ki loči otok od celine.
O tem je v tajvanskem parlamentu spregovoril obrambni minister Chiu Kuo Cheng, ki ima čin generala. Dejal je, da je zdajšnji trenutek zanj najresnejši v štiridesetih letih, odkar je v vojski. Chiu je to sicer dejal na zasedanju parlamentarnega odbora, ki proučuje predlog o dodatnem 7,5 milijarde evrov vrednem nakupu orožja v naslednjih petih letih, zato nekateri analitiki namigujejo na to, da je njegovo opisovanje položaja treba razumeti tudi v tej luči. Kot navaja Reuters, položaj gotovo ni tako resen kot pred predsedniškimi volitvami v Tajvanu leta 1996, ko je Kitajska preizkušala rakete v vodah blizu Tajvana in tako opozarjala otočane, naj na predsedniških volitvah ne podprejo zagovornika neodvisnosti Lee Teng Huia, ki pa je potem prepričljivo zmagal.
Svarila zunanjepolitičnega glasila partije
Vendarle je naraščanje števila letov kitajskih vojaških letal v območju tajvanske zračne obrambe, ki sicer obsega vso Tajvansko ožino in tudi del kitajske obale, v zadnjem obdobju precej očitno. In zdaj tudi kitajski državni mediji trdijo, da je grožnja vojne »realna« in da »lahko do spopadov pride vsak čas«. Uvodnik Global Timesa, ki izhaja v angleščini in je na tak način glas kitajske zunanje politike, svari Tajvan in njegove zahodne zaveznike, naj »se nehajo igrati z ognjem«, ter poudarja: »Kitajske priprave na uporabo sile proti separatističnim tajvanskim silam so zdaj večje, kot so bile kadar koli doslej.« Zaostrovanje naj bi vodilo v položaj, ko se vojni ne bo mogoče izogniti. Prav te dni severno od Tajvana potekajo vojaške vaje, v katerih sodelujejo britanska in dve ameriški letalonosilki ter japonske vojaške ladje.
Vsekakor v Tajvanu, ki je blizu Zahodu tudi zaradi svoje demokracije, kar tam zdaj še posebej poudarjajo, ves čas živijo v strahu pred kitajsko invazijo. Kitajski voditelj Xi Jinping je v zadnjih letih večkrat izjavil, da je priključitev tega otoka s 23 milijoni prebivalci »neizogibna«, a Peking ves čas poudarja, da bi to želel doseči po miroljubni poti. Še lani so analitiki menili, da po vojaški to ni mogoče, dokler Tajvan branijo Američani. Chiu pa je zdaj v parlamentu izjavil, da bi Kitajska lahko nekako po letu 2025 izvedla obsežen napad na Tajvan. Podobno sta v ameriškem senatu letos spomladi izjavila admiral John Aquilino, preden je letos aprila prevzel poveljstvo vseh ameriških sil na Pacifiku in Indijskem oceanu, ter nekaj tednov pred njim njegov predhodnik admiral Philip Davidson.
Biden o »tajvanskem dogovoru«
Vsekakor ni v interesu ZDA in Kitajske, da bi z vojno reševali spore (trgovina med njima samo v enem dnevu dosega takšno vrednost, kot jo je trgovina med ZDA in ZSSR v enem letu). Ameriški predsednik Joe Biden je v torek dejal: »Govoril sem (po telefonu) s Xijem o Tajvanu. Strinjala sva se, da je treba upoštevati tajvanski dogovor.« To pomeni, da ZDA formalno sledijo politiki ene Kitajske in jo torej edino uradno priznavajo, vendar obenem prodajajo orožje Tajvanu in mu zagotavljajo dejansko neodvisnost.
Vendar je »tajvanski dogovor« pomemben tudi za Peking, ker prispeva k temu, da Tajvana danes skoraj ne priznava nobena država več in da ima Tajvan velike težave, če hoče sodelovati v mednarodnih organizacijah ali na primer na olimpijskih igrah, in je povsem izločen iz Svetovne zdravstvene organizacije.
