Tako bi denimo morala Evropska komisija vsakič posebej ugotavljati, če so izpolnjeni vsi pogoji za podaljšanje. Če je tako kot v tem primeru podaljšanje uporabljeno večkrat v vrsti, je pogoj sorazmernosti pri vsaki uporabi strožji, je zapisal pravobranilec Henrik Saugmandsgaard Oee.
V danes objavljenem mnenju se je skliceval na ponoven nadzor, ki ga je sredi begunske krize leta 2015 na meji s Slovenijo uvedla Avstrija. Povod zanj je bil primer Slovenca, ki na meji z Avstrijo leta 2019 dvakrat ni hotel pokazati potnega lista, za kar je prejel kazen v višini 36 evrov.
Slovenec je tako nadzor kot kazen spodbijal na sodišču na avstrijskem Štajerskem, ki se je za interpretacijo zakonodaje EU, zlasti glede mej v schengenskem prostoru, obrnilo na Sodišče EU. Mnenje pravobranilca za sodnike ni zavezujoče, v večini primerov pa mu sledijo.
Na območju schengna, kamor se uvršča 26 evropskih držav, sicer načeloma ni nadzora na mejah. Po begunski krizi pa je več držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska in Švedska, ta nadzor deloma znova uvedlo. Nekatere med njimi, tudi Avstrija, so ta nadzor doslej na pol leta podaljševale.
