Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2020 dosegla kar 63.365 evrov. S prodajo na tujih trgih so ustvarili 67 odstotkov prihodkov. Gospodarstvo regije vsa leta od ustanovitve regijske zbornice posluje z neto čistim dobičkom, ta je lani dosegel 424 milijonov evrov, v zadnjih 15 letih pa so družbe v regiji ustvarile 4023 milijonov evrov neto čistega dobička. Povprečna mesečna (bruto) plača v družbah regije je znašala 2038 evrov in je bila višja od povprečne plače v slovenskih družbah.

Sekcija za inovativnost in razstava inovacij

Na regionalni zbornici se zavedamo, da moramo za nadaljnji razvoj inovacijske kulture v podjetjih in regiji narediti še več, zato smo letos v okviru zbornice ustanovili sekcijo za inovativnost. Na Glavnem trgu v Novem mestu smo 22. septembra odprli razstavo 22 odličnih inovacij, ki so prispele na razpis naše zbornice. Najširši zainteresirani javnosti tako kažemo inovacijske dosežke, ki so plod domačega znanja. Prepričani smo, da bomo s sekcijo za inovativnost in razstavo inovacij v prihodnjih letnih dvignili inovacijsko kulturo v podjetjih ter kot regija postali še bolj prepoznavni po inovativnosti.

Ponosni smo, da je kar 163 inovatork in inovatorjev letos sodelovalo na razpisu za inovacije. Ocenjevalna komisija je presodila, da si jih osem zasluži zlato priznanje, trinajst srebrno in eden bronasto. Pet najbolje uvrščenih inovacij podjetij Adria Mobil, Iskra PIO, Krka in TPV Automotive smo posredovali na izbor Gospodarske zbornice Slovenije. V 14 letih naših razpisov smo prejeli prijave 275 inovacij, inovatorkam in inovatorjem pa podelili 94 zlatih, 127 srebrnih in 41 bronastih priznanj ter 13 diplom.

Hitri razvoj Dolenjske, Bela krajina čaka štiripasovnico

Regijske razvojne priložnosti so povezane z razvojem prometne, elektroenergetske in IKT-infrastrukture. Geostrateška lega Dolenjske in Bele krajine je odlična, saj imamo v krogu sto kilometrov dve glavni mesti – Ljubljano in Zagreb, tri letališča – Ljubljano, Zagreb in Reko ter pristanišče Reka, ob tem pa še najkrajšo pot do srednjega in južnega Jadrana. Na rast, razvoj in investicije najbolj vplivata prometna in elektroenergetska infrastruktura, kar je opaziti v vseh občinah, ki ležijo ob avtocesti. V zadnjih letih je namreč največ novih vlaganj v industrijskih conah ob avtocesti v občinah Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto in Šentjernej.

Po drugi strani Bela krajina, ki je podhranjena tako s prometno kot elektroenergetsko infrastrukturo, s težavo sledi Dolenjski. V regiji je bil zadnji večji državni infrastrukturni projekt zaključen sredi leta 2010, ko je bila regija končno z novo avtocesto povezana z Ljubljano in Zagrebom. Kljub temu, da je bil državni prostorski načrt za prvo in drugo etapo nove štiripasovne ceste »izvoz Novo mesto vzhod–izvoz Maline« potrjen decembra 2012, še vedno niso pridobili gradbenega dovoljenja.

Smo najbolj robotizirana regija

Gospodarstvo vlaga v razvoj kadrov, kompetenc prihodnosti ter digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo, s tem pa bo še zvišalo dodano vrednost in vlaganja v RRI. Smo tudi regija, ki ima največ robotov v podjetjih. Naložbe v nove logistično-proizvodne objekte in novo razvojno-tehnološko opremo so že vrsto let stalnica. Veliko priložnosti za rast imamo še v turizmu in gostinstvu. Leta 2030 bosta imeli Dolenjska in Bela krajina odlično prometno, elektroenergetsko in IKT-infrastrukturo, ki bo skupaj s stalnimi vlaganji v RRI in razvito inovacijsko kulturo gospodarskih družb omogočila dvig dodane vrednosti na zaposlenega na 95.000 evrov. E-mobilnost, nove zelene tehnologije in digitalizacija bodo pozitivno vplivale na kakovost življenja v regiji. Zbornica bo stičišče povezovanja in sodelovanja gospodarstva in preostalih deležnikov v regiji in širše.

Tomaž Kordiš je direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.