»Najbrž je spet kak protest,« sta modrovali mimoidoči gospe, medtem ko je na Kandijskem mostu v starem jedru Novega mesta skupina mladih v petek popoldne za nekaj trenutkov zaprla promet. No, morda bi res lahko rekli, da je šlo za svojevrsten protest, vendar ne v pravem pomenu besede, ampak bolj poziv k trajnostnemu načinu življenja in oblačenja.

Šlo je za modno revijo oblačil iz druge roke, s katero je zavod Knof, ki si je za poslanstvo zadal popularizacijo trajnostnega načina življenja ter ponovne uporabe oblačil in pohištva, pokazal, da smo lahko tudi v rabljenih oblačilih in s kančkom ustvarjalnosti povsem v trendu.

Čigava oblačila nosim? Kdo nosi moja?

»Ta dogodek je korak k cilju, da začnemo živeti trajnostno, kajti trajnosti še vedno nismo povsem ozavestili,« pravi vodja projektov in marketinga v zavodu Knof Polona Hrovat Mavsar. Da bi k tovrstnemu načinu razmišljanja in življenja privabili različne ciljne skupine, so na petkov dogodek, na katerem so pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Čigava oblačila nosim?/Kdo nosi moja?, med drugimi povabili tudi igralko in TV-voditeljico Zvezdano Mlakar ter člane novomeške zasedbe Mrfy. »Pravijo, da mora neko zgodbo živeti deset odstotkov ljudi, da pride do prelomnice. Mi zdaj delamo te korake, čeprav smo majhni, brez velikih strategij v ozadju, kot jih imajo kakšne trgovske verige z oblačili,« je dejala Hrovat-Mavsarjeva.

Na modni reviji so oprave, ki jih je izbrala mlada novomeška modna oblikovalka Anja Medle, nosili modeli, ki prihajajo z vseh koncev Evrope. Gre za mlade prostovoljce, ki pomagajo in nabirajo izkušnje pri različnih socialnih podjetjih in društvih po Sloveniji. »Želeli smo tudi pokazati, da moda ni le klasični milanski stil z manekenkami idealnih mer. Naši modeli niso profesionalci, ampak so simpatični mladi ljudje različnih postav, različnih barv kože. Pomembno se je zavedati, da lahko modo prilagodimo našemu telesu, našemu stilu, naši osebnosti,« pravi Hrovat-Mavsarjeva.

Nekoč so oblačila zdržala dlje

Predstavili so izključno rabljena oziroma nenova oblačila iz Knofovih butikov Stara šola. Hrovat-Mavsarjeva trajnost vidi predvsem v tem, da porabimo tisto, kar že imamo na voljo, hkrati pa že v začetku izdelujemo kakovostne stvari, ki bodo trajale dlje časa. »Če samo pomislimo na nekdanjo slovensko tekstilno industrijo. To so bili izjemno kakovostni izdelki, resda dražji, ampak so trajali kar lep čas. Danes pa trgovci vsakih nekaj mesecev ponujajo nove kolekcije. To seveda nikakor ni trajnostno.«

Anja Medle, prejemnica nagrade Elle Style 2020 v kategoriji mladi talent in nagrade WOW za najboljšo kolekcijo na ljubljanskem tednu mode 2019, meni, da je dolžnost vsakega oblikovalca, da razmišlja trajnostno. Zadovoljna je ob dejstvu, da je v Sloveniji vse več trgovin z rabljenimi oblačili. »Zelo pozitivno se mi zdi, da rabljena oblačila kupujejo tudi mlajši ljudje. Na tak način lahko izrazijo svoj stil, drugačen od drugih. Je pa tudi pri oblikovalcih vse bolj opaziti, da delajo po sistemu zero-waste, torej s čim manj odpadki,« pravi Medletova, ki pravkar končuje magisterij iz oblikovanja tekstila in oblačil.

Ženske v moških oblačilih in obratno

Kot pravi, se vse bolj vrača trend uporabe starih kosov oblačil, tudi kombiniranje, da ženske nosijo moške kose oblačil in obratno. »Sama denimo pogosto oblečem kakšno dedkovo oblačilo, denimo njegov stari suknjič, ki bistveno bolje stoji kot novi suknjiči danes. Skozi svoja oblačila marsikaj sporočamo. Prav oblačila iz druge roke dajejo poseben čar in nosijo s seboj posebno zgodbo, posebno energijo.« Pri svojih kreacijah Medletova rada uporablja naravne materiale, volno, bombaž, lan, saten, vanje pa vpleta tudi kulturno dediščino, pletenje, tkanje. »Vse to daje oblačilu neko posebno zgodbo in s tem dodano vrednost,« pravi.

Gostje na okrogli mizi so se strinjali, da bi se morali pred vsakim nakupom novega oblačila večkrat vprašati, ali ta kos res potrebujemo. Tudi zato, ker tekstilna industrija vendarle sodi med največje onesnaževalce na svetu. »Vsak Slovenec v povprečju odvrže 13,2 kilograma oblačil na leto. To je ogromen kup oblačil,« pravi Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaravni način življenja. Da so trgovine z oblačili iz druge roke mnogo bolj pisane in zanimive kot tiste z visoko modo, pa je prepričana Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji. »In tudi ljudje, ki nosijo oblačila iz druge roke, so mnogo bolj polni življenja,« zaključuje.