Tudi mene so presunile besede očeta, ki je zaradi cepiva izgubil hčerko, da ga ne zanima govorjenje o odstotkih, kajti njegova Katja ni bila odstotek. Bila je Katja. Spoštujem in razumem njegovo žalost, tudi sam bi čutil enako, le da tega ne bi znal povedati tako lepo. Toda… ja, zdaj smo pri toda: saj se o cepivu ne da govoriti brez odstotkov, koliko cepivo pomaga in kolikšno je tveganje. V normalnih časih potrebujejo za to sedem let. Zdaj jih nimamo. Statistika pravi, da se pri 100.000 okuženih zgodi en primer s tako hudimi posledicami (iz pojasnil ni razvidno, ali s smrtnim izidom ali skupaj z medinsko rešenimi). Uradno poročilo iz ZDA pa pravi, da je bilo od 50 milijonov cepljenih s tem cepivom 47 smrtnih primerov; v tem primeru torej eden na milijon. Lahko jim verjamemo ali ne. Seveda za vse njegove bližnje tudi ta, en sam, boli. Vendar bi morali pred obsodbo cepljenja ali cepiva primerjati tudi nasprotni primer: koliko pa je necepljenih umrlo, ko so umirali v desettisočih. Tudi v ZDA ne vedo, ali bi tudi od enega milijona necepljenih pri njih umrl samo eden. Tudi število necepljenih umrlih v naših domovih za ostarele je grozljivo, če njihovo smrt preračunamo v odstotke z njihovim številom pred izbruhom epidemije (ko se še ni govorilo o pandemiji).
Govoriti o morilcih in lopovih na vsa usta prav zdaj, ko cepivo zadaja prvi zaresni udarec bolezni, je vsaj tako bedno, kot je bilo dveletno šušmarjenje oblastnikov, zaverovanih v svojo veličino, ki jim ni nihče preprečil ne množičnih malverzacij, ne bogatenja, ne ohole samovolje in kaznovanja v višini mesečne plače za en sam sendvič na cesti. Saj se jim je zmešalo od samega nestrokovnega ukrepanja od danes do jutri in prikritih neuspehov. S svojo veličastno oholostjo in sovražnostjo so prignali ljudi na ulice. Zdaj lahko vidijo, kako hitro pokvarljiva reč so njihovi izvoljeni predstavniki v parlamentu. Ampak zdaj so tam. Če kaj poznam svoje spoštovane brate in sestre po nacionalnosti, se ne bom čudil, če jim bodo še enkrat spet verjeli, da so najboljše, kar imamo… Mimogrede, a morda kdo ve, kam so se dali in poskrili vsi pošteni in pametni Slovenci, ki ne lažejo in ne zmerjajo in ne ponarejajo dokumentov? Ponekod si volilci take reči zapomnijo in ne zmerjajo vsevprek z morilci.
Milan Maver, Ljubljana