po dveh šolskih letih šolniki menimo, da je čas, da vajeti pedagoške problematike in šolskega procesa prevzamemo nazaj v svoje roke. Svoboda govora in kompetentnost v okviru vzgoje in izobraževanja je trenutno dopuščena le še ožji zdravstveni stroki in politiki, ki nimata niti najmanjšega vpogleda v specifiko šolskega procesa. Vaš odnos temelji na praznih frazah upanja in nenehnih grožnjah, ki so temelj vašega komuniciranja v odnosu do vseh udeležencev pedagoškega procesa. Namerno gojenje poslušnosti in dušitev vsakršne oblike civiliziranega dialoga ne sodijo v prostor, kjer naj bi mladim pomagali oblikovati širok in celovit pogled na svet.
Izguba učne kondicije je očitna. Učitelji v teh razmerah opažamo, da je pozornost učencev izjemno kratkotrajna. Znanje je slabše usvojeno; ne glede na okoliščine smo učitelji vložili ogromno truda, hkrati pa poskušamo v izjemno zahtevnem učnem okolju otrokom in mladim nuditi pestro razlago in interaktivne učne vsebine.
Otroci in mladi potrebujejo učenje, gibanje in izkustva. Pouk na daljavo temelji na sedenju pred zaslonom, kar onemogoča temeljne dražljaje, ki so osnova učnega procesa. Takšno okolje ni spodbudno, onemogoča poglobljeno znanje in duši ustvarjalnost. Mnogo mladih še vedno nima osnovnih pogojev za učenje. Osnovna računalniška oprema, prostorska stiska in nasilje v družini ostajajo zamolčane težave. Trditev, da sta obe obliki pouka enakovredni, je zavajajoča in nekorektna – do učiteljev, učencev in njihovih staršev. Kakšne bodo posledice? Ali si je to vprašanje sploh kdo zastavil? Nedavno poročilo OECD prihaja do podobnega zaključka. Učna vrzel, ki je nastala kot posledica izvajanja nepremišljenih ukrepov, bo povzročila dolgotrajno in nepopravljivo škodo družbenemu blagostanju.
Varen šolski prostor je prostor igrivosti, raziskovanja, pogledov in bližine, brez vzbujanja krivde, ustrahovanja in neživljenjskih prepovedi. Za vso bedo naše družbe krivite šolnike in mladino, sočasno pa se sprašujemo, ali sami vodite z vzgledom?
Svetohlinska pridiga o ranljivi populaciji in sočasno ignoriranje njenih stisk je nesprejemljiva. Poudarjamo, da smo šolniki tisti, ki smo dnevno v stiku z njimi. Maske, razkužila in (socialna) distanca ne smejo biti sestavni del sveta mladih. Ali je oblasti res mar za njihov razvoj?
Glas učitelja nam govori, da se ponovno združimo in sledimo svojemu poslanstvu.
Katarina Bošnjak, spec. in rehab. ped. Adina Deučman, prof. ang. in geo. Renata Filipič, učiteljica kem. Ula Gojo, prof. špa. in lit. komp. Polonca Krobat, dipl. vzg., mag. mz. Alenka Lukač, prof. ang. in ped. Uroš Mikolič, dr. vet. med. Laura Mohorko, mag. prof. zgo. in mag. prof. slov. jezika in knjiž. Brigita Pećanac, prof. raz. pouka Bojana Pustinek, prof. zgo. in soc. Tanja Radujkovič, prof. slo. in angl.