Zato je narobe, da se vse naše frustracije kanalizirajo v bitko med cepljenimi in necepljenimi. In da se naslajamo nad nepremišljenimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan in ki necepljenim otežujejo dostop do osnovnih življenjskih stvari. To ne sme postati normalno, to vodi v segregacijo družbe, kar nikakor za nobenega ne more biti dobro.
Zato – razmislimo, preden izustimo ali napišemo kakšno neprimerno opazko. Ne glede na to, ali nas lahko oziroma ne morejo za to kaznovati. Pomislimo, da je na drugi strani samo človek, ki se boji. Poslušajmo se, pomagajmo si. Zmerjanje in žaljenje nista pravi način. To lahko vodi samo v nasilje in nepotrebne tragedije, ki so se že začele dogajati. In čeprav imamo primitivne in žaljive politike, ni treba, da to postanemo tudi sami. Lahko smo boljši, ob začetku epidemije smo dokazali, da zmoremo. In to je edina prava pot. Nedeljski dnevnik