Vlada je danes sprejela predlog sprememb državnega proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023, ki ju mora skupaj s spremljajočimi dokumenti do petka posredovati državnemu zboru. V predlogu sprememb proračuna za leto 2022 vlada načrtuje prihodke v višini 11,47 milijarde evrov, kar je 4,5 odstotke več kot v sprejetem proračunu za leto 2022. Odhodki, katere je vlada na seji v nedeljo zvišala za 701,5 milijona evrov na 13,30 milijarde evrov, bodo po novem znašali 13,94 milijarde evrov, s čimer bodo od sprejetega proračuna za leto 2022 višji za 10,7 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,47 milijarde evrov ali 4,6 odstotka BDP,
V predlogu proračuna za leto 2023 bodo odhodki narasli na 13,36 milijarde evrov, kar je za okrog 210 milijonov več od tistih, ki jih je vlada predvidela v nedeljo, Prihodki so načrtovani v višini 11,84 milijarde evrov in so za 3,3 odstotka višji kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Proračunski primanjkljaj naj bi dosegel 1,52 milijarde evrov ali 2,6 odstotka BDP.
Najbolj se zvišujejo sredstva za zdravstvo
V primerjavi z lani sprejetim predlogom proračunom za leto 2022 se najbolj povečujejo sredstva za zdravstveno ministrstvo, z 294,1 na 683,8 milijona evrov, precej več pa bo dobila tudi večina ostalih resorjev (glej tabelo!). Okoli 275 milijonov evrov več bo prejelo ministrstvo za infrastrukturo, dobrih 200 milijonov evrov več bo šlo ministrstvu za izobraževanje. Za okoli 140 milijonov evrov ali kar 36 odstotkov bo višji proračun ministrstva za okolje in prostor, za več kot sto milijonov evrov pa se bosta okrepila tudi obrambno ministrstvo in (presenetljivo) ministrstvo za javno upravo.
Sredstva se znižujejo samo ministrstvu za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj (NSi). Glede na lanski predlog proračuna bodo nižja za 16,5 milijona evrov, v primerjavi s proračunom iz leta 2020 pa za skoraj 360 milijonov evrov.
Šircelj: Proračuna krojijo izjemne okoliščine
Finančni minister Andrej Šircelj je na današnji tiskovni konferenci pojasnil, da je vlada proračunske dokumente sprejela na podlagi zadnjih ocen Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta Sloveniji za letos napoveduje 6,1-odstotno rast, za prihodnje leto naj bi gospodarska rast znašala 4,7 odstotka BDP, leta 2023 pa 3,3 odstotka BDP. Umar napoveduje tudi zelo ugodne trende na področju zaposlenosti, zasebne in državne potrošnje ter investicij, je dodal.
Ob tem je Šircelj poudaril, da sta proračuna za prihodnji dve leti narejena na podlagi izjemnih okoliščin zaradi pandemije covida 19, kar sta za leto 2022 potrdila tako Evropska komisija kot tudi naš fiskalni svet. To pomeni, je dejal, da se »ne upoštevajo strogo fiskalna pravila in da bo zaradi razmer na zdravstvenem področju imelo gospodarstvo določene posledice«.
Maastrichtske kriterije bomo dosegli leta 2024
Proračunski primanjkljaj se bo zaradi »gospodarskega odboja« po Šircljevih besedah na ravni države iz letošnjih 7,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu znižal na 5,4 odstotka, leta 2023 pa na 3,3 odstotka BDP.
»Pomemben je trend,« je povedal finančni minister. »Bistveno je, da se primanjkljaj znižuje in da se bomo približali maastrichtskemu kriteriju, ki znaša tri odstotke BDP, in ga po napovedih znova dosegli leta 2024.«. Kot je dejal, je slovenski primanjkljaj nekoliko nižji od povprečja držav območja evra in približno enak kot v povprečju EU.
Zniževanje javnega dolga
Šircelj napoveduje, da se bo zniževal tudi javni dolg. Dolg sektorja država naj bi se z lanskih 79,8 odstotka BDP letos znižal na 78,5 odstotka BDP, v letu 2022 pa na 70,5 odstotka BDP. Javni dolg je že sicer po njegovih besedah »bistveno nižji« od povprečja dolga v območju evra, kjer znaša več kot 100 odstotkov BDP.
»Pri tem je bistveno, da se bodo močno zmanjšali stroški dolga. Medtem ko so leta 2014 izdatki za obresti znašali 2,9 odstotka BDP, bodo prihodnje leti upadli na 1,3 odstotka BDP s tendenco dodatnega zmanjševanja,« je zagotovil Šircelj in poudaril, da nam uspešno zniževanje dolga priznavajo tudi v Evropi.
Bistveno več denarja za investicije
Glede danes sprejetih proračunskih dokumentov je minister še povedal, da bo v njih »bistveno več denarja« namenjenega investiranju. Tako se bodo na primer investicije v zdravstvu z letošnjih 50 milijonov evrov povečale na 200 milijonov evrov v vsakem od prihodnjih dveh let, kar bo po njegovem prepričanju pozitivno vplivalo tako na kakovost zdravstvenih storitev kot na gospodarsko rast. Bistveno več denarja naj bi bilo namenjenega tudi za domove za starejše, prihodnje leto 36 milijonov evrov, leta 2023 pa 22 milijonov evrov. Šircelj je izpostavil še porast vlaganj v znanstveno in raziskovalno dejavnost, v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, upravljanje z vodami in dolgotrajno oskrbo.
Višja povprečnina in letni dodatek za upokojence
Predlog obeh proračunov na poti v DZ spremlja predlog zakona o njunem izvrševanju. V njem je med drugim zapisana višina povprečnine za občine, ki se bo prihodnje leto iz 628,2 evra na prebivalca zvišala na 645 evrov in v letu pozneje na 647 evrov.
Nekoliko višji so tudi zneski za izplačilo letnega dodatka upokojencem za leto 2022. Tisti, ki prejemajo pokojnino v višini do 570 evrov, bodo prejeli 450 evrov »regresa«, tistim s pokojnino med 570 in 680 evrov bo pripadlo 310 evrov, upokojenci, ki prejemajo med 680 in 805 evrov, bodo dobili 250 evrov dodatka, tisti s pokojnino med 805 in 970 evri po 200 evrov, vsi z višjimi pokojninami pa 140 evrov. Letos je dodatek znašal od 135 do 445 evrov.
