Ob 1440 opravljenih PCR testih je bilo v nedeljo potrjenih 285 okužb z virusom sars-cov-2. Delež pozitivnih testov je bil za 0,6 odstotne točke višji kot dan prej, v primerjavi z minulo pa so to nedeljo potrdili šest okužb manj, prav tako so opravili tudi manj testov, in sicer 266. V bolnišnicah zdravijo 426 bolnikov, kar je 19 več kot dan pred tem. Intenzivno oskrbo potrebuje 108 covidnih bolnikov, umrlo je šest oseb s covidom-19. Včeraj je bilo v bolnišnice na novo sprejetih kar 46 oseb, še 35 jih je bilo v bolnišnice sprejetih v soboto. Najmlajši hospitalizirani bolnik ima 18 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 27 let, je objavila vlada. Po oceni NIJZ je v državi trenutno 13.478 aktivnih primerov okužb, kar je šest več kot dan prej.
»Število zasedenih postelj v naših bolnišnicah se še vedno povečuje, razmere v bolnišnicah pa so podobne tistim, ki smo jih nazadnje imeli sredi meseca maja. 14. maja je bilo namreč na navadnih oddelkih zasedenih 318 postelj, kar je toliko kot danes,« je na današnji novinarski konferenci pojasnila vladna govorka Maja Bratuša. Dodala je, da se je stanje v bolnišnicah po 14. maju pričelo hitreje izboljševati, »česar pa v trenutnih razmerah in glede na aktualne projekcije žal še ne moremo pričakovati«.
Epidemija vendarle upada
V preteklem tednu je epidemija sicer vse dni upadala, čeprav je bil padec včeraj zelo majhen. V primerjavi s tednom pred tem je število potrjenih okužb padlo za približno 15 odstotkov. Če smo v preteklem tednu zabeležili 6181 novih okužb z virusom sars-cov-2, smo jih teden pred tem 7313.
Institut Jožef Stefan v svoji zadnji prognozi širjenja covid-19 v Sloveniji, objavljeni konec preteklega tedna, piše, da epidemija upada, kar pomeni, da PCT pogoj dobro deluje. Reprodukcijsko število ocenjuje na približno R=0,95, kar pomeni, da ena okužena oseba virus prenese naprej na manj kot eno osebo oziroma da sto okuženih okuži 95 oseb. A opozarjajo, da bo »epidemija zaradi vremenskih vplivov predvidoma kmalu začela spet naraščati, saj šele prihajamo v sezono okužb dihal«.
Irena Grmek Košnik, epidemiologinja iz območne enote NIJZ v Kranju, je povedala, da se razmere očitno počasi stabilizirajo, še zlasti glede okužb med prebivalci, starimi od 14 do 25 let, ki so najbolj prispevale k naraščanju četrtega vala epidemije covida-19. »Žal pa Slovenija še naprej ostaja država, kjer je stanje zelo zaskrbljujoče,« je dejala Grmek Košnikova. »Medtem ko se zahodna Evropa sooča z upadanjem stopnje okužb, pa ta narašča v vzhodni Evropi, zlasti med starejšim prebivalstvom.. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v Litvi in Sloveniji,« je opozorila.
Glede sprejemov v bolnišnico na intenzivne oddelke je stanje najbolj zaskrbljujoče na Hrvaškem in Češkem, nato v Latviji, Litvi, Romuniji, Slovaški in v Sloveniji. Naraščajoč trend smrti je v desetih od 30 držav: v Avstriji, Bolgariji, na Hrvaškem, v Estoniji, Nemčiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, Romuniji in tudi v Sloveniji.
Prenizka precepljenost
Vzrok za to so velike razlike v precepljenosti, ki v Evropi med odraslim prebivalstvom segajo od 23,5 pa do 97,3 odstotka, povprečje pa znaša 77,6 odstotka. »Delta različica je bolj kužna, s težjim potekom bolezni. Da bi ustavili širjenje, bi moralo biti cepljene vsaj 70 odstotkov populacije. Zahodna Evropa je dobro precepljena, zato so Velika Britanija, Danska in Norveška, kjer je precepljenost pri starejših od 65 let višja od 95 odstotkov, že lahko sprostile vse ukrepe,« je pojasnila Grmek Košnikova. Po drugi strani Slovenija ne sledi najboljšim državam, in je, kot je dejala, tretja od spodaj.
Epidemiologinja je povedala, da je v Sloveniji cepljenje v tednu po 13. septembru močno poraslo, prejšnji teden pa se je umirilo. »Glede cepljenja napredujemo, a malo prepočasi,« je ocenila in dodala, da je po zadnjih podatkih z vsaj enim odmerkom cepljenih 52,9 odstotka celotne populacije, z vsemi odmerki cepiva pa okoli 47 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 62,56 odstotka oseb, z vsemi potrebnimi odmerki pa 56 odstotkov oseb. Med starejšimi od 50 let jih je s prvim odmerkom cepljenih 74 odstotkov, z vsemi pa 68 odstotkov.
Na NIJZ tretji odmerek cepiva še posebej priporočajo oskrbovancem domov za starejše, ki so bili cepljeni v začetku leta, starejšim od 70 let ter ranljivim kroničnim bolnikom, prav tako pa tudi vsem, ki to želijo. Presled od zadnjega cepljenja naj bi znašal vsaj 6 mesecev, priporočeno pa je mRNA cepivo.
Covid bo postal manj nevarna sezonska bolezen
Epidemiologinja je današnjo novinarsko konferenco zaključila optimistično in pojasnila, da se vse pandemije vedno končajo. »Virus se bo v določenem trenutku pridružil peščici človeških koronavirusov, ki povzročajo prehlad. Covid-19 bo tako verjetno postala sezonska bolezen, podobna gripi. Izkušnje zadnjih pandemij kažejo, da virusi v letu in pol ali dveh letih preidejo iz pandemičnih v eedemične vire bolezni. Če ne bo izrednih sprememb, bomo torej kmalu iz te pandemije. Moramo pa še naprej temeljito upoštevati ukrepe in se cepiti,« je še povedala Grmek Košnikova.