Politična krajina v otoški državi je precej razdrobljena in tako je težko predvideti, kakšna bo povolilna sestavljanka. Glede na javnomnenjske raziskave bi lahko v skoraj 1100 let star islandski parlament prišlo devet strank.
Trenutno ima koalicija iz konservativne Neodvisne stranke, desnosredinsko Napredne stranke in Levo-zelenega gibanja 33 od 63 sedežev. Glede na ankete po volitvah najverjetneje ne bo imela večine. Premierka Katrin Jakobsdottir si kljub temu s svojim Levo-zelenim gibanjem želi osvojiti nov mandat na čelu vlade. Premierka ostaja precej priljubljena med Islandci, ki jih je osvojila s svojo integriteto in iskrenostjo. Veliko hvale je bila deležna tudi zaradi upravljanja s pandemijo covida-19.
Več težav je imela koalicija med seboj zaradi internih razhajanj. Položaj premierja si tako ogleduje tudi vodja Neodvisne stranke Bjarni Benediktsson, saj bi njegova stranka lahko osvojila od 20 do 24 odstotkov glasov in bi s tem ostala največja v parlamentu.
Še pet drugih strank naj bi osvojilo od 10 do 15 odstotkov glasov, med njimi Levo-zeleno gibanje, Napredna stranka, Socialdemokratsko zavezništvo, Piratska stranka in Reformistična stranka. Sestavljanje nove islandske vlade bo tako po mnenju poznavalcev izziv.
Tokratna vlada je šele druga od leta 2008, ki ji je uspelo preživeti cel štiriletni mandat v državi s 370.000 prebivalci. Zaradi globokega nezaupanja politikom in škandalom so namreč Islandci med letoma 2007 in 2017 odšli na volišča kar petkrat.
Volišča bodo danes odprta do 22. ure (do polnoči po srednjeevropskem času), ko bodo predvidoma objavili prve delne rezultate. Končni rezultati bodo predvidoma znani v nedeljo.