Če so največji delež okoljskih davkov predstavljali davki na energijo, davki na promet predstavljajo 14,7 odstotka, davki na rabo naravnih virov 2,4 odstotka in davki na onesnaževanje 1,9 odstotka, je pred dnevi sporočil državni statistični urad.
Upad prihodkov od okoljskih davkov je bil v mesecih po razglasitvi epidemije covida-19 največji pri energetskih davkih (trošarina na mineralna olja in pline, taksa za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida) ter pri davkih na promet (davek od prometa novih motornih vozil). Prvi so upadli za 21,1 odstotka, drugi za 5,9 odstotka.
Največji delež vseh okoljskih davkov so v letu 2020 plačala gospodinjstva, 62,7 odstotka, medtem ko jih je preostalih 37,3 odstotka plačalo gospodarstvo.
Okoljski davki so sicer predstavljali 2,83 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,5 odstotne točke manj kot v letu 2019, ko je njihov delež v BDP znašal 3,31 odstotka, še ugotavljajo na statističnem uradu.
