Najbolj znana od nekdanjih Epsteinovih mladoletnih spolnih suženj Virginia Giuffre Roberts je civilno tožbo proti princu Andrewu vložila pred štirimi tedni. Obtožuje ga, da jo je trikrat spolno napadel, prvič leta 2001 v Londonu, ko je imela sedemnajst let, da je vedel, koliko let je imela, pa tudi to, da je bila Epsteinova spolna sužnja. Virginia Giuffre Roberts je prisilni seks s princem na sodišču prvič omenila že leta 2015, a njegovo ime je prišlo na dan šele leta 2019, ko je sodišče dovolilo objavo njenega pričanja. Zato tudi v javnosti ni več molčala o princu, ki je bil Epsteinov dolgoletni prijatelj.
Takrat je dejala, da morajo tudi vplivni in bogati odgovarjati za svoja dejanja: »Princ Andrew natančno ve, kaj je naredil, in upam, da bo to priznal.« Princ, ki je deveti v vrsti za britanski prestol, ni ničesar priznal, ampak vse zanikal. Zanikanju je sledil molk, temu pa porazen intervjuju, v katerem je celo trdil, da se ne spomni, da bi jo kdaj srečal. Mama, kraljica Elizabeta II., ga je po tem intervjuju prisilno upokojila iz javnega življenja. Princ se od vložitve civilne tožbe skriva pod maminim krilom v gradu Balmoral na Škotskem, kjer kraljica redno preživlja poletne počitnice, njegovi odvetniki v Britaniji in ZDA pa si najbolj prizadevajo za to, da bi dokazali, da mu kljub že petim vročitvam pravnih dokumentov o tožbi ti še niso bili vročeni zakonito.
Sodni postopki so zapleteni. V ZDA sodišče, ki naj bi razsodilo o prinčevi krivdi, ne more niti začeti obravnave, »dokler tožena oseba ali njeni odvetniki ne potrdijo, da so prejeli pravne dokumente o tožbi«. To velja tudi v Britaniji. Odvetniki Virginie Giuffre Roberts so dokumente štirikrat prinesli do prinčevega razkošnega doma v Windsorju, pa jih niso mogli izročiti ne njemu ne kateremu njegovemu uslužbencu ali odvetniku. Na koncu jih je vzel policist, ki varuje posest, a to ni bila »zakonita« izročitev. Policist naj bi prevzel »paket«.
Odločilno elektronsko pismo
Z elektronsko pošto so dokumente potem poslali tudi vsem odvetnikom, ki so zastopali princa v preteklosti, in s tem morda uspeli, saj so dobili avtomatičen odgovor o tem, da je bilo sprejeto v uradu princa Andrewa. Odvetniki Virginie Giuffre Roberts so trdili, da je to to, a njegov novi odvetnik v ZDA je to zanikal in zahteval, da o tem, ali so mu bili dokumenti zakonito vročeni ali ne, odloči britansko visoko sodišče. Ta nov zaplet je rešil ameriški sodnik, ko je odločil, da bodo dokumente poslali njegovemu novemu ameriškemu odvetniku in da je to zanj dovolj zakonita vročitev. To naj bi pomenilo, da se princ ne more več izmikati pričanju. Pa se še vedno. Zdaj njegovi odvetniki trdijo, da njena tožba ni pravno veljavna. Po njihovem je leta 2009, ko je prvič tožila Epsteina in sprejela zunajsodno poravnavo, privolila v to, da ne bo tožila nikogar, povezanega z Epsteinom. Ta poravnava je zaupna in zapečatena na sodišču. Njena vsebina utegne biti predmet nove pravne bitke.
Med tnalom in nakovalom
Zdi se, da je princ Andrew v vsakem primeru med tnalom in nakovalom in v resnih težavah, pa naj se odloči vztrajati pri izmikanju tožbi ali za pričanje. Na to bi morala njegova še vedno kraljeva visokost misliti leta 2001, ko je nasmejan poziral in okrog pasu objemal sedemnajstletno Virginio Giuffre Roberts, ki naj je ne bi nikoli srečal. In vsa leta po tistem, ko je hodil k Epsteinu in prijateljeval z njim.
Verjetno bo vztrajal pri ignoriranju sodišča in jo odnesel s plačilom odškodnine, zaradi česar pa bo za vedno osumljen krivde. Molk, ki ni bil zlato, s katerim bi odgovoril devetim, izogibanje ZDA, kamor je zelo rad hodil, posebno k Epsteinu, izmikanje ameriškim preiskovalcem, ki so ga že zaman iskali v Londonu, vse to je za veliko večino ljudi v Britaniji in po svetu dokaz krivde.
Škodo si dela tudi s prirojeno vzvišenostjo in ošabnostjo, zaradi katerih še ni pokazal nobene simpatije z žrtvami svojega pokojnega pedofilskega prijatelja. Epsteina pred sodnim pregonom niso mogle rešiti milijarde, princ pa računa na to, da ga bo pred pregonom vsaj doma rešila »oblast« oziroma mamin položaj.