Najmlajši drvar

V gozd odide, ko je še mračno, družbo pa mu dela konj Cvetko. In seveda oče Slobodan. Ko je bil Ratko star deset let, ga je oče vzel s sabo v gozd. »Najprej sem samo prinašal vodo, kasneje, ko je videl, da zmorem, pa mi je zaupal tudi težja dela, na primer podiranje drevesa,« je povedal Ratko, oče pa je dodal, da ga je najprej naučil, kako mora vedno paziti nase in na vse, ki so v bližini, saj je delo v gozdu težko in nevarno, če se ne držite pravil. Oče seka drevje, mali drvar pa je zadolžen za vleko podrtih dreves iz gozda. Pravi, da sta s konjem Cvetkom dober par in da ni drevesa, ki ga ne bi mogla izvleči, ali terena, ki ga ne bi obvladala. Za pridno delo dobi žepnino in denarja, ki ga je privarčeval, ni porabil za nakup novega modela mobilnega telefona ali za jakno znane blagovne znamke, ampak si je kupil majhno motorno žago. Z njo z debla odstranjuje veje, preden ga pripne s kavlji in verigo ter ga skupaj s Cvetkom izvleče iz gozda. »Lepšega poklica na tem svetu ni,« zagotavlja vedno nasmejan Ratko. In kaj je njegova največja želja? »Zbrati toliko denarja, da bi lahko kupil traktor.« Potem malo pomisli in odločno reče: »Gotovo bom toliko zaslužil. In imel bom traktor.«