Ta podjetja so zgled ne samo skozi parametre številčno merljive odličnosti, kot so dobiček, promet, število zaposlenih…, ampak predvsem skozi svoja skrbno izbrana dejanja, povezana z družbeno odgovornostjo, klimo, kulturo v podjetju ter z za zaposlene in njihovim družinam prijaznim okoljem. Podjetja znotraj regije puščajo velik pečat in so naš ponos. To so podjetja, ki odgovorno prevzemajo svoj položaj znotraj poslovnega ekosistema in znotraj GZS, ZOR. Prav je, da se tovrstne dobre prakse nagradijo in predstavijo. Pri tem smo časnik Dnevnik, ZOR in tudi preostali akterji ekosistema tisti, ki skrbimo, da je glas o inovativnosti in hitrorastočih podjetjih – gazel še bolj prodoren in glasen.

Skozi zbornico je glas podjetij močnejši

V Evropi kot tudi preostalem razvitem svetu so gospodarske zbornice steber pozitivnih gospodarskih sprememb. Vlade glas gospodarstva uporabijo za kreiranje poslovno spodbudnih politik, programov, projektov, saj se zavedajo, da je gospodarstvo kreator vrednosti za dvig blaginje naroda. Zavedajo se, da je vitalno in zdravo gospodarstvo ključno za krepitev zdravstva, šolstva, javnih raziskav in razvoja, kulture, državne infrastrukture. Podjetja so ponosni člani gospodarskih zbornic, saj se zavedajo lastne vloge v družbi. Svoj reprezentativni glas, svoj pogled na okolje, v katerem želijo delati, ustvarjati in rasti, v »eter« sporočajo prek članstva v gospodarskih zbornicah.

Slovenija in tudi osrednjeslovenska regija sta gospodarsko močni toliko, kot je močan njen najšibkejši član. Brez glasu podjetij ni mogoče kreirati novih zakonov, ki bodo podpirali spreminjajoče se dinamično in digitalno obarvano okolje, razumsko določali usmeritve ohranjanja okolja, spremenili nečloveško zastavljene pravne podlage, odstranili birokratske ovire… Brez glasu podjetij, članov ZOR, ni mogoče podajati povratnih informacij vladnim entitetam za kreiranje novih gospodarskih spodbud, financiranje podjetij z novimi programi, vsebinami, podpornimi mehanizmi, ki bodo podjetju prijazna in predvsem razumljiva. Le tako lahko podjetja družbeno odgovorno soustvarjajo pogoje za delo in rast. Seveda pa je to mogoče le z dvostransko odprto, konstruktivno, argumentirano, strokovno in predvsem spoštljivo komunikacijo. In z zaupanjem. To se krepi z dialogom, aktivnostjo, rezultati, proaktivnostjo in tudi s komponento časa, ki še dodatno utrjuje partnerski odnos. Zato ZOR vabi, da se prav vsako podjetje znotraj osrednjeslovenske regije oglasi pri njih in da skupaj poiščejo vzvode za skupno rast in kreiranje boljšega jutri.

Posameznik, ki soodgovorno kreira jutri

Menimo, da je napočil prelomni trenutek za kvantni preskok v kolektivni zavesti gospodarstvenikov. Članstvo v ZOR ni strošek, ampak investicija. Na dolgi rok podjetja potrebujejo vsebine, ki se navezujejo na zapolnjevanje manjkajočih koščkov v njihovem znanju, strokovni interpretaciji palete tematik, ki se dotikajo njihovega poslovanja znotraj regije, panoge ali strokovnega pogleda v trende, primerjave z drugimi podjetji, dejavnostmi, gospodarstveniki in trgi, kamor vstopajo. Po drugi strani pa potrebujejo vsebine, ki argumentirano vplivajo na vladni, politični nivo, saj se spremembe tam dogajajo počasneje kot na trgu, v okolju. Na trgu pa sta časovna komponenta in predvsem odzivni čas vezana na refleksijo vse hitreje spreminjajočega se okolja, potreb ljudi in načina življenja.

Člane ZOR vodi predvsem filozofija naprednega, na znanju temelječega gospodarstva, družbene odgovornosti ter napredka in blaginje za vsakogar. To pomeni, da se v ospredje podjetij postavlja posameznik, ki skozi svoje delovanje v zbornici soodgovorno kreira gospodarski, regijski pa tudi družbeni jutri.

Hitrorastoči puščajo pozitivne odtise zmag

Delovanje podjetij, ki so člani ZOR, kaže, da pandemija covida-19 hitre rasti in predvsem inovativnosti ni ustavila. Še več, dala je spodbudo za prilagoditev spremenjenim okoliščinam. Doseganje ciljev, rast in razvoj podjetja so bili ena plat, druga plat pa družbena odgovornost za zdravje, sočloveka in okolje. Podjetja (inovatorji, hitrorastoča podjetja, izvozno naravnana podjetja in inovativna mala in srednje velika podjetja) so prevzela aktivno vlogo pri zagotavljanju odziva na obe plati.

Veseli smo, da inovativna hitrorastoča podjetja puščajo pomemben pečat v svojem ožjem in širšem okolju ter da njihova inovacijska prizadevanja predstavljajo zmago za vse vodje in zaposlene, katerih inovacije, rast so znotraj podjetja udejanjene, saj to ne vpliva le na rast podjetja, temveč največkrat tudi na osebno in poklicno rast posameznika; zmago za podjetja, ki preoblikujejo in plemenitijo učinke naložb v zaposlene, inovacije, raziskave in razvoj, rast tako v domačem kot tudi mednarodnem okolju in zmago za razvoj in družbeno odgovornost do narave in okolja s ciljem puščanja čim manjšega ogljičnega in drugega negativnega odtisa. Tovrstna transformacija podjetij je temelj za doseganje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev osrednjeslovenske regije, Slovenije in Evropske unije.

ZOR – zaposleni, okolje in rast

Danes, ko se v ospredje postavljajo zelene, digitalne, trajnostne in družbeno odgovorne vsebine in ko je naš cilj, da do leta 2050 postanemo prva podnebno nevtralna celina na planetu, je naša dolžnost in priložnost za okrepitev novih vrednosti, prevetritev prioritet gospodarstva, transformacijo v trajnostno prihodnost ter na novo postavitev družbenih vrednot. Članska povezanost med gospodarstvom in ZOR skozi spodbujanje inovativnosti, rasti, višanja kompetenc zaposlenih in družbene preobrazbe nas lahko pripelje v nov zagon razvoja družbe. Prišli bomo do neomejenega deljenja znanja, učenja drug od drugega, soustvarjanja in kreativnosti, ki so vzvod za trajnostni razvoj. Hkrati pa bomo s to povezanostjo skozi članstvo sprejeli tudi pomembno odgovornost do narave, okolja ter generacij, ki prihajajo. Prav zato Zbornica osrednjeslovenske regije širi želje, potrebe in interese gospodarstva, ki so povezani s tremi področji: zaposleni, okolje in rast.

Pri zaposlenih se v ospredje postavljajo vsebine, kot so podjetnost, kreativnost, ustvarjalnost, inovativnost, izobrazba, raziskave in razvoj pa tudi kritično razmišljanje in odgovornost za posameznikovo samouresničitev znotraj delovnega okolja in osrednjeslovenske regije. Samouresničitev pa ni nujno povezana samo s podjetjem. Govorimo o vseh odtenkih, ki jih posameznik in podjetje rišeta in ustvarjata novo umetnost sobivanja znotraj regije. Spodbujamo nesebičnost posameznika pri prenosu znanja, delitve dobrih praks ter prehoda iz zaprtega v odprto inoviranje.

Članom pomagamo tudi pri rasti znanj, kompetenc ter s tem dvigu konkurenčnosti in usposobljenosti zaposlenih. Letno v GZS organiziramo več kot 300 strokovnih ter več kot 50 mreženjskih in vsebinsko raznolikih dogodkov, ki se jih ne udeležujejo le direktorji in lastniki podjetij, temveč vsi zaposleni v članskih podjetjih. Tako v ZOR skozi prioritetne vsebine spodbujamo zdravo rast, kreativnost, inovativnost in predvsem podjetnost posameznika. Podjetnost kot vseživljenjsko kompetenco – tu ne mislimo na podjetništvo kot »poklic« –, ki je učljiva in ki pomeni vzvod za opravnomočenje posameznika za uresničevanje lastnih zamisli, realizacijo idej, inovativnih prijemov…

Skozi delovanje naših podjetij in gospodinjstev prihajamo v stik tudi z naravnim okoljem. Narava je naša dediščina, ki je ne smemo sebično uničiti, ampak jo moramo oplemeniteno predati našim potomcem. Ravnanje z okoljem kaže našo stopnjo zavesti. Kajti odgovoren odnos do narave pomeni tudi odgovoren odnos do samega sebe in do drugih, s katerimi smo v posrednem ali neposrednem stiku.

Neuresničljive iluzije postajajo realnost

Opažamo, da se nam pridružuje vse več članov, ki živijo omenjene vrednote do zaposlenih, okolja in rasti. Najbolj zvesti člani pa so pionirji in ambasadorji vsega omenjenega. To so podjetja, polna zrelega, tolerantnega, odprtega in družbeno odgovornega razmišljanja. Dati reprezentativni glas zbornici osrednjeslovenske regije je dejanje čuječnosti.

Funkcija regijske ZOR znotraj Gospodarske zbornice Slovenije je zastopati vso barvno paleto glasov reprezentativnega števila podjetij v dobrobit vseh, ki delujejo v tem okolju. Še posebno sedaj, ko smo v novi perspektivi, kjer v ospredje postavljamo zeleno, trajnostno, energetsko vzdržno in okolju prijazno transformacijo, ki jo mnogi označujejo kot neuresničljivo iluzijo. Vendar pa številni uspešni podjetniki – tudi letošnje nominirane gazele Biosistemika, EKBW in Equa – pravijo, da so bile na začetku tudi njihove poslovne ideje prav to: neuresničljiva iluzija. Iluzija, ki pa se je udejanjila z močjo človeškega uma, volje, časa in energije.

Marjana Majerič je direktorica GZS, Zbornice osrednjeslovenske regije.