Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes orisal temno podobo prihodnosti človeštva, če se ne bo drugače lotilo »največjega števila kriz, kar se jih je nakopičilo v času naših življenj«, od pandemije in podnebnih sprememb do novih geopolitičnih delitev, naraščanja neenakosti ter razlik med spoloma in med generacijami. »»Tu sem, da prižgem alarm. Svet se mora zbuditi. Stojimo na robu propada in gremo v napačno smer,« je dejal ob začetku nastopov voditeljev 193 držav članic na splošni razpravi v generalni skupščini OZN. Ta po lanski virtualni izvedbi letos poteka v mešani obliki, a večina voditeljev je na sedežu svetovne organizacije v New Yorku prisotnih v živo.

Guterres je trkal na moralno vest voditeljev s kritiko globalno izredno neenakomerne porazdelitve cepiva proti covidu-19 in neizpolnjevanja zavez iz pariškega podnebnega dogovora ter s svarili o pretečem dvigu povprečne temperature za 2,7 stopinje Celzija do leta 2030 glede na predindustrijsko dobo. Govoril je o korupciji, lačnih ljudeh na eni strani ter milijarderjih, ki se dajo prevažati v vesolje, na drugi, pomanjkanju upanja v boljšo prihodnost in kršenju temeljnih pravic, kar vse v ljudeh vzbuja nezaupanje.

Dejal je, da ga upanje ni zapustilo, da pa je obstoječa oblika multilateralizma za te izzive prešibka, zato je pred kratkim predstavil 90 specifičnih ukrepov v načrtu z imenom Naš skupni program, ki bi precej spremenili globalni sistem, zato je izziv še toliko večji. »Smo pred trenutkom resnice. Čas je, da izpolnimo svoje naloge,« je rekel Guterres, ki so mu letos potrdili drugi in s tem praviloma zadnji petletni mandat na čelu svetovne organizacije.

Senca zavezništva nad govorom Bidna

Kmalu za njim je generalno skupščino prvič nagovoril ameriški predsednik Joe Biden, rekoč, da je po obdobju neumornih vojn in po dokončnem vojaškem umiku iz Afganistana zdaj za Združene države čas za »neumorno diplomacijo«. Bombe in vojna so lahko le zadnji ukrep in ne morejo premagati pandemije, je dejal Biden ter dodal, da ZDA nočejo nove hladne vojne niti sveta, razdeljenega na bloke. Napovedal je ameriško branjenje pravice proste plovbe po svetovnih morjih ter človekovih pravic in dostojanstva. »Prihodnost pripada tistim, ki svojim ljudem omogočajo, da svobodno dihajo, ne tistim, ki skušajo svoje ljudi zadušiti z železno roko,« je rekel. Kitajske ni v govoru izrecno omenil niti enkrat (razen Xinjianga), a mnoge njegove besede je bilo mogoče razumeti kot sporočila ali kritike Pekinga.

Biden je dejal, da bo Amerika na čelu skupnih prizadevanj za spoprijemanje z velikimi globalnimi izzivi (danes gosti globalni vrh o covidu-19, napovedal je tudi letno enajst milijard dolarjev pomoči državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam). Poudaril pa je tudi, da ZDA pod njim že osem mesecev krepijo mednarodna zavezništva z EU, zvezo Nato ter državami v Aziji oziroma indopacifiški regiji. Zlasti poziv k skupnemu nastopu z zavezniki je naletel na nekaj povzdignjenih obrvi zaradi novega ameriško-britansko-avstralskega varnostnega zavezništva Aukus. V EU trdijo, da zanj niso vedeli vnaprej, posebej kritična pa je Francija, saj je zaradi njega izgubila desetine milijard evrov vreden posel s prodajo podmornic Avstraliji, ki bo zdaj v okviru novega partnerstva raje kupila jedrske.

Evropska unija se je pri tem vprašanju odločno postavila na stran Francije. Zunanji ministri držav članic, ki so se dobili kar od robu zasedanja generalne skupščine v New Yorku, so izrazili solidarnost s Parizom. Evropska komisija je zaradi Aukusa med vrsticami postavila pod vprašaj zasedanje Sveta ZDA-EU za trgovino in tehnologijo 29. septembra v Pittsburghu. Predsednik evropskega sveta Charles Michel pa je rekel, da »opažamo jasno pomanjkanje transparentnosti in lojalnosti, ki sta temeljni načeli zavezništva«, ter Bidna zbodel še z besedami, da je bilo pri prejšnjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu vsaj kristalno jasno, da ni naklonjen evropski integraciji.