OVIRANtlon je sicer poligon, sestavljen iz treh delov, ki obsegajo del gibalne površine oviranih, gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih. Namenjen je povprečnim uporabnikom javnega prostora, da se znotraj poligona preizkusijo na ovirah, s katerimi se ovirane osebe srečujejo vsak dan. Obiskovalci se lahko preizkusijo pri uporabi invalidskega vozička, vodilnih oznakah za slepe in slabovidne ter komunikaciji brez glasu, o projektu pove Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir MOL. Hkrati pa je predstavitev mestnega avtobusa in kavalirja namenjena osebam z oviranostmi, da se lahko informirajo in seznanijo s storitvami, ki jim jih LPP omogoča, pove Rink.
»Letos je udeležba zaradi epidemije manjša, veseli pa smo vsakega obiskovalca, saj je dogodek izvrstna izkušnja. Verjamem, da vsakemu, ki se preizkusi na poligonu, odpremo oči,« še doda Rink. »OVIRANtlon predstavitev poteka vsako leto z namenom, da širši družbi predstavimo različne oviranosti in invalidnosti v družbi,« pove Mojca Burger, podpredsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine. Poligon, del triatlona, je namenjen temu, da lahko gibalno neovirani posamezniki poskusijo vožnjo z vozičkom čez ovire, ki predstavljajo vsakdan tistih posameznikov, ki so na vozičku. »Robnik sicer ni velik, nam se to ne zdi ovira, ko pa poskusimo, pa ugotovimo, da brez tuje pomoči čez robnik ne zmoremo. To je osveščanje, da naša družba še vedno ni tako urejena in vsem dostopna, kot bi morala biti,« o projektu pojasni Burgerjeva.
Članov Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine je trenutno blizu 324, društvo pa pokriva 28 občin. Na področju celotne Slovenije je para in tetraplegikov okoli 1100, pojasni Burgerjeva in doda, da je invalidnosti več. »Mestna občina Ljubljana se, v primerjavi z ostalimi, zelo trudi, da so javni prostori urejeni in dostopni vsem. Ponekod drugje osebe z vozičkom nimajo urejenega dostopa niti v zdravstveni dom. S projektom želimo spodbuditi ljudi k zavedanju in k temu, da bi pritisnili na svoje občine, da je sprememba potrebna.« Javni prostori Mestne občine Ljubljane so med bolj urejenimi in dostopnimi, kljub temu pa so tam tudi pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. »Največji manko je predvsem v prostorih javne rabe, ki so v zasebni lasti, kot na primer trgovine ter gostinski lokali, ki velikokrat niso prilagojeni za gibalno in drugače ovirane ljudi,« še doda Rink.
