Izvršilna oblast je županstvo, na čelu katerega je župan. Butava (butalska ustava) določa, da se vsakršna hierarhija v Butalah ravna po abecedi. Ker je črka Ž zadnja v abecedi in bi bilo županstvo na zadnjem mestu, so se Butalci domislili, da se uporablja namesto naziva županstvo naziv ablast. Župan izbere izmed sebi najzvestejših Butalcev može, ki postanejo velmožje (ministri), vsi skupaj pa so ablast. Področij dela velmož ni. Edina naloga je, da vsak dan in povsod razglašajo, da je župan najbolj butast, kajti v Butalah je glavno geslo pomembnosti in domoljubja: »Bolj si butast, bolj butalsko je!« Zato ima župan vedno prav in njegova obvelja. Nasprotovanja ne trpi, ker mu je jasno, da so itak vsi drugi Butalci najmanj eno stopnjo manj butasti kot on. Zato primerjava z njim sploh ni dovoljena.

Ker v Butalah ablast ureja celotno življenje, je preimenovala odlok v adlok. Tako je adlok nad butavo. Čeprav je ablast vsak dan skupaj, se velmožem ne ljubi v gostilni pogovarjati o urejanju butalskih zadev. Zato je bolj priljubljen postopek sprejemanja odločitev dopisna seja ablasti. Butalsko pravilo je, da če velmož ne odgovori na pisanje župana, se njegov glas šteje za predlog župana. Ima pa butalski župan težave s pošto. Največkrat od njega poslana pošta ne pride do velmož, še večkrat pa njihovi odgovori ne pridejo nazaj k njemu. Tako so vsi adloki vedno sprejeti brez glasu proti.

Sodna oblast je butalski sodnik, ki sodi o vsem, kar prejme. Butalski zbor na ukaz župana imenuje sodnika. Pogoj za sodnika je, da je prijatelj župana, da je že kdaj videl kakšen predpis ali sodbo in da je vsaj eno stopnjo manj butast kot on. Sodnik sodi na vseh stopnjah. Sodni postopki se začnejo vedno na prvi stopnji. Če se kdo pritoži, odloči sodnik, s tem da navede, za odločitev katere stopnje gre. Zadevo lahko vrne samemu sebi na katero koli stopnjo. Če Butalec v postopkih vztraja pri svojem, sodnik lahko pošilja zadevo samemu sebi po vseh stopnjah, kjer je sodba vedno drugačna od prejšnje, dokler Butalec ne odneha ali pa mu zmanjka denarja za sodne stroške. Če pa so med udeleženci postopkov člani ablasti, ki jim slabo kaže, ima sodnik zato omaro za zastaranje, kamor odloži spise.

Zakonodajna oblast je le formalno butalski zbor. V Butalah ni strank. So samo povzpetniki, ki imajo svoje podpornike. Butalski župan je izvoljen na butalskih volitvah. Voli se izmed povzpetnikov, ki želijo biti župani. Tisti povzpetnik, ki zbere največ kamenčkov v svoji kišti, je župan. Nato župan izbere toliko svojih privržencev, kolikor je odstotek kamenčkov iz njegove kište glede na število stolov v gostilni. Če je stolov več, kot je odstotek kamenčkov v njegovi kišti, izbere novi župan enega od voljenih povzpetnikov, ki mora določiti take privržence, ki so pogodu županu. Če je ostal nezaseden še kakšen stol, župan izbere še tretjega povzpetnika z isto nalogo izbire svojih privržencev. Ko je kruhoborcev toliko, kot je stolov, je butalski zbor sestavljen. Opozicije v butalskem zboru ni. Vsak privrženec ima v gostilni vse zastonj, za vsako uro, prebito v njej, prejme še posebno nagrado. Prav zato se kruhoborci počutijo izjemno pomembne. Če Butalec kjer koli sreča koga, se mu mora prikloniti ter izkazati največjo butalsko čast in reči: »Klanjam se! Veseli me, da si bolj butast od mene!« Kajti če bi rekel »manj butast«, bi bila to žalitev.

Butalski zbor sprejema butavo, katere besedilo določi župan. Pomembno je, da o njej poslanci živahno razpravljajo v gostilni, sprejet pa mora biti županovo besedilo. Butalski zbor naj bi sprejemal tudi zakone, vendar so nepotrebni, ker ablast namesto njih sprejema adloke.

Od oblasti neodvisne organizacije so: policaj, varuh tega in onega, agent za to in ono in novinar. Vse postavi v svojem mandatu župan izmed najmanj butastih Butalcev. Pogoj pa je, da na svojih neodvisnih področjih delujejo lahko samo, če jim vsako stvar posebej odobri župan. Izbira je težka, ker to moštvo ne sme misliti s svojo glavo, čeprav si to želi.

Butalski zbor, ablast in župan so ponosni na prej opisane dosežke pri vodenju Butal. Njihova največja želja pa je, da bi butalsko organiziranost političnega sistema tudi kam izvozili. Najmanj ena država se že zanima.

Tomaž Šumi, Lesce