»Danes smo se zbrali v Gameljnah pod Rašico z namenom, da obudimo spomin na požig prve slovenske vasi, Rašice. Požig je bilo dejanje maščevanja in poskus ustrahovanja slovenskega naroda. V želji, da bi strli upor slovenskega naroda, je okupator požgal Rašico, katere lega je dobro vidna čez večji del ljubljanske kotline. S tem je želel okupator prestrašiti Ljubljančanke in Ljubljančane ter vse Slovenke in Slovence in jih opomniti na svojo premoč,« je zbrane nagovoril predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, in med drugim dodal, da dejanje, ki naj bi služilo kot opomin, je upor le še bolj podžgalo. »Danes smo se zbrali in obudili spomin na to sprevrženo dejanje okupatorja in upor, ki mu je sledil. Kar 84 krajanov Rašice se je vključilo v Rašiško četo, ki je bila poleti 1941, pred požigom, ena najbolj dejavnih partizanskih čet.« Med borci Rašiške čete je bil na primer narodni heroj Stane Kosec, katerega družina še danes živi na Rašici, in Miha Novak, iz družine Novak, ki se je prav tako vrnila v rodno vas, pa Mile Špacapan, Maks Pečar in še bi lahko naštevali.
Požig vasi Rašica in izgon njenih prebivalcev je bilo dejanje maščevanja nad civilnim prebivalstvom, ker so si drznili upreti politiki ponemčevanja, ker so se borili za svoje pravice, za svoj narod, kulturo, jezik, svojo svobodo. Bil je prvi takšen dogodek med mnogimi, ki so sledili v prihajajočih vojnih letih. Pogosto kot povračilo za upor, za boj za svobodo.
Rašica požgana 20. septembra 1941
Da spomnimo: Slovenijo so italijanski, nemški in madžarski okupatorji zasedli v celoti 11. aprila 1941. Nemške okupacijske oblasti so začele uresničevati načrt etnocida in genocida oz. izgon vsega slovenskega izobraženstva in duhovščine. V Sloveniji je še isti mesec nastala protiimperialistična fronta, ki se je 22. junija 1941 ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). Eno izmed načel OF je bil tudi neizprosen boj proti okupatorju, kar so partizani pred napadom na Sovjetsko zvezo uresničevali z nekaj nepovezanimi napadi na Gorenjskem, v Savinjski dolini in Slovenskih goricah. Resnejši upor pa se je začel po napadu na Sovjetsko zvezo. Vstajo je začela skupina ilegalcev, ki je napadla nemškega orožnika, nato pa ustanovila Rašiško četo. Napadi na okupatorjeve objekte in uničevanje prometnih naprav so se začeli vrstiti, okupator pa je nanje odgovoril z represijo. Kot odgovor na uspešen napad Rašiške čete na Nemce je bila 20. septembra 1941 požgana vas Rašica. Sledili so požigi v Dražgošah, Radovni vasi in še številnih drugih vaseh. vl