Gradnja novih cest prometa ne zmanjšuje, nove ceste vabijo nove uporabnike, saj se začasno izboljša nivo usluge, kot je omenil g. Di Batista v pismu o zastojih na slovenskih avtocestah (Dnevnikov Objektiv, 4. 9. 2020), vendar je izboljšava kratkega daha. »Prometni zastoji se ustvarjajo. Prometni zastoji nastajajo s ponudbo. S širitvijo ceste ne razbremenimo prometa, temveč ga nasprotno generiramo še več,« pravi nekdanji profesor prometnega načrtovanja na Dunajski tehnični univerzi dr. Knoflacher.

Več pasov žal pomeni še več prometa in več zunanjih stroškov, ki nastajajo kot posledica prometnih nesreč, zastojev, okoljske škode, zdravstvenih vplivov… Ocena zunanjih stroškov prometa v Sloveniji za leto 2002 se giblje med 6 in 9,8 odstotka BDP. Veliko večino (več kot 90 odstotkov) vseh zunanjih stroškov prometa v Sloveniji povzroča cestni promet, ti na letni ravni po ocenah Arsa (Kazalci okolja v Sloveniji) znašajo med 2,5 in 3 milijarde evrov. Širjenje cestnega omrežja torej ni samo začasna rešitev, je tudi zelo draga.

Cestnih zastojev v sodobnem prometnem upravljanju ne rešujemo z gradnjo novih pasov, temveč s finančno, okoljsko, družbeno in zdravstveno bolj sprejemljivimi ukrepi, npr. prostorskim razvojem, ki prebivalcem omogoča zadovoljevanje poslovnih, zdravstvenih, kulturnih, verskih, znanstvenih, športnih in turističnih potreb v kar največji meri v lokalnem okolju, z učinkovitim, cenovno ugodnim in potniku dostopnim javnim potniškim prometom na regionalni in lokalni ravni, s pametnim upravljanjem prometnih tokov na obstoječi infrastrukturi (prilagajanje števila voznih pasov glede na smer prometne obremenitve) itd.

Širitve cest so najdražji in skrajni ukrep reševanja prometnih zastojev. Legitimen postane, ko se vsi predhodno izvedeni ukrepi, ki vplivajo na prometno povpraševanje, izbor prometnega sredstva in ki povečajo učinkovitost izrabe obstoječega cestnega omrežja, izkažejo za neuspešne.

Z g. Di Batisto se strinjamo, nivo usluge avtocest je treba izboljšati – s preusmerjanjem tovornega prometa na železniško infrastrukturo, z izboljšanjem javnega potniškega prometa ter z omogočanjem zadovoljevanja mnogoterih potreb družbe v lokalnem okolju.

Katarina Žemlja in Špela Berlot, koordinatorici, za Koalicijo za trajnostno prometno politiko (KTPP)