Slovenska dežela
Presvitli Cesar Franc Jožef I., bodo 16. dan t. m., to je, v nedeljo popoldne 20 minut po štirih, s pervo vožnjo po železnici iz Dunaja v Ljubljano prišli in ž njimi Njih ministri in čez 300 povabljenih Dunajčanov in Gradčanov. Cesarju naproti v Celje se bo peljalo 50 Ljubljančanov. Cesar so dovolili, de bo pervo početje vožnje po železnici z veliko častjo obhajano. Gromenje topov z Ljubljanskiga grada bo oznanilo prihod presvitliga Cesarja. Ko se bojo mestu približali, bojo začeli zvonovi v vsih cerkvah mesta in predmestij peti. V kolodvoru, krasno okinčanim, Jih bo spodobno sprejel odbor mestne srenje. Berž po tem bojo Ljubljanski knezo-škof blagoslovili železnico. (…)
Slovenija, 14. septembra 1849
Novičar iz Ljubljane.
Pretečena nedelja – 16. dan tega mesca – je bila eden nar imenitniših dni za Ljubljano in celo Krajnsko deželo: vožnja po železnici se je, in sicer z veliko častjo začela, in Dunajsko mesto – serce avstrijanskiga cesarstva – z vsimi kraji, ki vmes leže, in z vsimi, kamor za Dunajem železnica pelje, je v bližno sosedstvo stopilo s Krajnsko deželo. Zares! nov čas se je začel ta dan za nas. Zató je pa tudi cela Ljubljana na nogah bila, in od bližnih in daljnih strani je privrelo toliko ljudi skupej, de jih morebiti še nikdar toliko v Ljubljani ni bilo. Le nekaj smo milo pogreševali – namreč presvitliga Cesarja, kterih je bolehnost zaderžala, de niso mogli Sami priti, in kterih se je že vse veselilo. Namest Sebe so poslali Cesar gosp. nadvojvoda Albrehta, kteri je bil v Ljubljani, kakor po celi poti kodar se je peljal, kot namestnik Cesarjev z veliko častjo sprejet. Dva hlapona »Ljubljana« in »Triglav« imenovana sta pridirjala perva v Ljubljanski kolodvor z nadvojvodam Albrehtam, ministram Brukam, in z mnozimi povabljenimi gosti iz Dunaja, Gradca, Marburga in Celja, ki so bili od zbrane množice z velikim veseljem in glasnim klicam »živijo« sprejeti. Tem gostam je prisedlo v Celji 50 Ljubljančanov, ktere je gosp. grof Hohenwart, c. k. dvorni svetovavec in namestnik našiga deželniga poglavarja, ki se zavoljo bolehnosti ni mogel na pot podati, svitlimu Nadvojvodu v Celje naproti peljal, cesarjeviga namestnika častno sprejet. Kmalo po petih so se pripeljali med gromenjem topov in petjem vsih zvonov s krasno okinčanim hlaponam v krasno okinčani kolodvor, kjer je deželni poglavar, gosp. grof Welsersheimb, gosp. nadvojvoda pervi sprejel; po tem je stopil predsednik srenje, gosp. Gutman, z vsim odboram mestne srenje pred njega in ga je, kot namestnika presvitliga Cesarja spodobno nagovoril, se zahvalil za čast, ktera se je Ljubljanskimu mestu in celi Krajnski deželi z današnjo slovesnostjo zgodila in ga prosil, de naj presvitlimu Cesarju oznaniti blagovoli udanost vseskozi zvestih Krajncov. (…) Po tem se je začelo blagoslovenje železnice, ktero so gosp. knezo-škof v sredi veliko duhovnov opravili. Po dokončanim opravilu se je peljalo vse v mesto in zdej so se vse tiste veselice začele, ktere smo že v poslednjim listu na tanjko popisali, – in ktere so skorej do druziga jutra terpele. – V pondeljik zjutrej ob pol osmih so se peljali nadvojvoda z ministram Brukam in mnozimi gospodi na Dunaj nazaj – nekaj jih je pa še le ob pol desetih odrinilo. (…)
Novice, 19. septembra 1849
Slovenska dežela.
Vožnje na železni cesti iz Ljubljane se že redama gode. Na kolodvoru smo že vožnje cene in v Ljubljanskih nemških novicah vožnji red brali, slovenskiga od te reči še nismo nič zapazali.
Ker je ta cesta deržavna, pričakujemo od vladarstva, de se bo tudi v tem pravica Slovencov čislala. (…)
Slovenija, 21. septembra 1849
Deržavna železnica iz Celja do Ljubljane.
Sopet smo visoko stopnjo orjaškega započetja dosegli; Austrie serce, krasni Beč se je valovom jadranskega morja po naj važnejši znajdbi 19. veka približal.
Železnica je poglavitno mesto Krajne – Ljubljano – dosegla. V 32 urah zdaj iz Beča do Tersta prideš. Ako že s tim popotnikom potovanje ni malo zlajšano, je to še veliko višje pomembe za tergovino. Koliko ur si se pred zamudil z vožnjami čez hribe in doline, kar zdaj neha, in Ljubljana, že popred za prekladanje blaga važno mesto, bo zdaj ostališe za vse tergovinsko blago, ki se bo iz Tersta v notranje dežele austrijanske monarhije vozilo. (…)
Pričelo se je tedaj o začetku leta 1845 po dobljenem pripušenju Nj. Vel. cesarja Ferdinanda I. delo, ki se je letos z neizrekljivim trudom nebrojne množice delavcov v slavnim vladanju Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. pod vodstvam ministra tergovine in javnih stavb gosp. viteza Brucka doveršilo, in 16. Septembra 1849 v pričejočnosti Nj. ces. vis. nadvojvoda Albrechta, cesarjevega namestnika, občinstvu slovesno odperlo. (…)
Slovenija, 25. septembra 1849
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
