Zanjo so se odločili zaradi želje, da bi politika ukrepala proti podnebnim spremembam. Svojo zahtevo naslavljajo na tri osrednje kanclerske kandidate v nemški volilni tekmi. Želijo si, da bi se z njimi srečali in jim obljubili, da bodo dejansko ukrepali proti podnebnim spremembam. K dve uri trajajoči razpravi vabijo Armina Lascheta, Olafa Scholza in Annaleno Baerbock. Od njih pričakujejo, da bodo po volitvah ustanovili državljanski posvetovalni svet, s katerim se bodo dogovorili glede ukrepanja proti podnebnim spremembam. Prehod v brezogljično družbo je tudi sicer ena izmed pomembnejših tem volilne kampanje, predvsem to, kako bo naslednja vlada poskušala uresničiti evropski načrt, da bi do leta 2050 postali klimatsko nevtralni. Toda stavkajoči mladi želijo več. »To počnem, ker naše vlade ne poskušajo rešiti mlade generacije pred prihodnostjo, ki je onstran predstavljivega. Kar je grozno. Soočeni bomo z vojnami za vodne vire, hrano in zemljo. To je za mnoge ljudi realnost že dandanes,« pravi najstarejši od gladovno stavkajočih, 27-letni Jacob Heinze, ki je svojim staršem tudi dejal, da ga morda ne bodo več videli. Doslej so pri politikih s svojimi zahtevami naleteli na gluha ušesa. Poklicala jih je zgolj kandidatka Zelenih Annalena Baerbock in jih prosila, naj prenehajo z gladovno stavko. Mnogim se zdi njihova akcija pretirana, spet drugi jo podpirajo. Da mlade resnično skrbi prihodnost planeta in podnebne spremembe, kaže tudi zadnja raziskava javnega mnenja v desetih državah sveta, ki je zajela 10.000 respondentov. Skoraj 60 odstotkov jih je zaradi prihodnosti planeta zaskrbljenih.