Če v imenu boja proti epidemiji ljudem zapreš pot do zdravnika, če delavcem oziroma zaposlenim predpišeš eno vrsto hitrega testa, ko se prelevijo v potrošnike blaga in storitev, pa drugo (obe pa seveda zaračunaš), če voznike izganjaš z bencinskih črpalk, če vrsto nedorečenih administrativnih ukrepov iz ure v uro nadomeščaš zgolj z bolj izpopolnjenimi nesmisli, ti ni treba biti zanikovalec virusa, da se zneseš nad parlamentom, policisti ali izložbo. Zadošča, da si najprej presenečen, nato prizadet, nato užaljen in na koncu dneva razjarjen zaradi vladne arogance in ignorance, s katero je v sredo v javnem življenju uveljavila pogoj PCT. In ni treba verjeti, da je svet ena sama zarota, da se ob tolikšni nedovzetnosti vlade za dialog, kot ga je in ga še izkazuje z implementacijo PCT, ne bi vprašali, ali morda vlada del javnosti namerno provocira. Ali morda obstajajo politične sile in strategi, ki si na vsak način želijo zvariti eksplozivno mešanico in jo pripeljati pred parlament zato, da bi diabolizirali nasprotnike ali preusmerili pozornost stran od neprijetnih političnih afer.
Vprašanje je zelo na mestu, po tem, kako sta se na sredine nasilne proteste v Ljubljani odzvala premier in notranji minister, pa sploh. Gospodje Janša, Hojs in Pokl...