Center za energetsko učinkovitost (CEU) na IJS je skupaj s konzorcijskimi partnerji pri projektu Life Podnebna pot 2050 pripravil strokovne podlage za DPSS, ki so bile pred tem uporabljene že kot strokovne podlage za celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt RS (NEPN).

Strokovne podlage so pokazale, da si v Sloveniji lahko zastavimo cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Izmed analiziranih scenarijev lahko Slovenija doseže podnebno nevtralnost vsaj z dvema scenarijema, in sicer z ambicioznim jedrskim scenarijem in ambicioznim scenarijem z uporabo podnebno nevtralnih plinastih goriv. Oba scenarija vključujeta velik obseg obnovljivih virov energije (OVE), proizvodnja iz podnebno nevtralnih plinastih goriv pa temelji na OVE ali drugih podnebno nevtralnih virih. Scenarija omogočata sočasno spoštovanje sektorskih ciljev, kot so zanesljivost oskrbe z energijo, prehranska varnost, razvojni cilji gozdarstva in drugi. Slovenija ima na voljo vsaj dve poti do podnebne nevtralnosti, na tej poti pa bo treba sprejeti še vrsto odločitev – za kar danes še ni vseh potrebnih informacij, ki bi to odločanje na strateški ravni tudi omogočale. Rezultati analize so javno dostopni v poročilu z naslovom Povzetek analize scenarijev za odločanje o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.

V okviru drugega projekta, ki ga je prav tako vodil IJS CEU, projekt Priprave osnutka dolgoročne podnebne strategije in pomoč pri nadaljnjem usklajevanju dokumenta, je konzorcij pripravil osnutek besedila strategije. Konzorcij je sodeloval tudi pri usklajevanju besedila z različnimi ministrstvi in obravnavi pripomb iz javne obravnave. V času usklajevanja in tudi v osnutku dokumenta sta bila ves čas enakovredno upoštevana dva scenarija. Predvideno pa je bilo, da se pred odločanjem oziroma izbiro med opcijama z jedrsko energijo ali brez nje zagotovi potrebne informacije in analize. Ministrstvo za okolje in prostor je te usmeritve predložilo v javno obravnavo. Enake usmeritve glede odločanja o jedrski energiji je vključevalo tudi javno objavljeno vladno gradivo, ki pa je bilo dan pred sejo vlade nadomeščeno z besedilom, ki potrjuje izbiro jedrske opcije.

Tudi v NEPN so bili skladno z veljavno zakonodajo jasno zastavljeni roki, postopek in naloge glede odločanja o jedrski energiji, in to je »celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije (ekonomske in druge strokovne analize), na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne«. Do sprejema DPSS te dodatne neodvisne analize za odločanje o jedrski energiji še niso bile pripravljene, zato ni jasno, s čim je utemeljena odločitev o jedrski energiji. Za odločanje o nadaljnjem izkoriščanju jedrske energije je obvezen tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

IJS CEU, kot vodilni partner konzorcija, ki je pripravil osnutek DPSS in sodeloval pri usklajevanju dokumenta, tako ni predlagal jedrskega scenarija kot edinega možnega, ker je treba za to strateško odločitev izvesti manjkajoče ekonomske in druge strokovne analize, izvesti postopek CPVO v skladu z mednarodnimi konvencijami, evropskim pravnim redom in slovensko zakonodajo in ker je treba takšno strateško odločitev, v skladu s še vedno veljavno nacionalno zakonodajo, sprejeti v okviru energetske politike.

Mag. Andreja Urbančič, Katarina Trstenjak, mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost (CEU) Inštituta Jožefa Stefana (IJS)